-
1 abuse
1. [ə'bju:z] verb1) (to use wrongly, usually with harmful results: She abused her privileges by taking too long a holiday.) zlorabiti2) (to insult or speak roughly to: She abused the servants.) zmerjati, žaliti2. [ə'bju:s] noun1) (insulting language: He shouted abuse at her.) žaljivka2) (the wrong use of something: This toy has been subjected to a lot of abuse.) zloraba•- abusive- abusively
- abusiveness* * *I [əbjú:s]nounzloraba; zmerjanje, psovanje; sramotitev, žalitev, žaljivo dejanje; obrekovanjeto heap abuse upon s.o. — sramotiti kogaII [əbjú:z]transitive verbzlorabljati; slabo ravnati; zmerjati; obrekovati; (raz)žaliti; (o)sramotiti; izdati -
2 abusive
[-siv]adjective (using insulting language: He wrote an abusive letter to the manager.) žaljiv* * *[əbjú:siv]adjective ( abusively adverb)zloraben, neprimeren; zmerjalen, zmerljiv, žaljiv, obrekljivabusive language — zmerjanje, psovanje, psovke -
3 slang
[slæŋ] 1. noun(words and phrases (often in use for only a short time) used very informally, eg words used mainly by, and typical of, a particular group: army slang; teenage slang; `stiff' is slang for `a corpse'.) sleng2. verb(to speak rudely and angrily to or about (someone); to abuse: I got furious when he started slanging my mother.) zmerjati* * *[slæŋ]1.nounslang, žargon, jezik, ki ga uporabljajo v mejah določenega stanu ali poklica, cehovski jezik, spakedran jezikthieves' slang — žargon tatov, zlikovcev;2.transitive verbuporabljati slang (žargon); prostaško govoriti; colloquially zmerjati (koga)slanging match slang silovit, vroč besedni boj z zmerjanjem -
4 baste
I [beist]transitive verbz velikimi šivi (začasno) sešiti, naudaritibasting thread — naudarek, spenjecII [beist]transitive verbz maščobo politi; colloquially tolči, pretepsti; figuratively (o)zmerjati -
5 bawl out
transitive verb dreti se nad kom -
6 blackguard
[blaekga:d]1.nounlopov, malopridnež;2.adjectivezoprn, mrzek;3.transitive verbpsovati, zmerjati -
7 blue
[blu:] 1. adjective1) (of the colour of a cloudless sky: blue paint; Her eyes are blue.) moder2) (sad or depressed: I'm feeling blue today.) potrt2. noun1) (the colour of a cloudless sky: That is a beautiful blue.) sinjina2) (a blue paint, material etc: We'll have to get some more blue.) modra barva3) (the sky or the sea: The balloon floated off into the blue.) modrina•- blueness- bluish
- bluebottle
- bluecollar
- blueprint
- once in a blue moon
- out of the blue
- the blues* * *I [blu:]adjectivemoder, sinji; plemiški (kri); žalosten, potrt, otožen; zvest, stanoviten; mrtvaško bled; učen (ženska); colloquially nespodoben; konservativen, torijevskiblue coat — vojak, mornarblue disease — modrikavost kože, cianozablue devils — potrtost; delirium tremensin a blue funk — živčen, prestrašento look ( —ali feel) blue — zbegan, potrt bitiAmerican blue laws — pretirano strogi, puritanski zakonitill all is blue — neskončno dolgo; do nezavesti (se napiti)blue ribbon — visoko odlikovanje; red podveze; znak vzdržnostislang blue ruin — slaba vrsta brinjevcato turn ( —ali make) the air blue — kvantati, zmerjatiII [blu:]nounmodra barva, modrina, sinjina; modrilo; figuratively morje; nebo; modra tkanina ali obleka; British English član visokošolske športne reprezentance; konservativec; plural otožnost, potrtostto give s.o. the blues — dolgočasiti kogain the blue — daleč, nedosegljivthe men ( —ali gentlemen, boys) in blue — policaji mornarji, vojaki ameriške federalne vojskeIII [blu:]transitive verbpomodriti, plavitisl — zapravljati, razmetavati -
8 bullyrag
[búliræg]transitive verbzmerjati, psovati, rogati se -
9 call
[ko:l] 1. verb1) (to give a name to: My name is Alexander but I'm called Sandy by my friends) klicati2) (to regard (something) as: I saw you turn that card over - I call that cheating.) imenovati3) (to speak loudly (to someone) to attract attention etc: Call everyone over here; She called louder so as to get his attention.) poklicati4) (to summon; to ask (someone) to come (by letter, telephone etc): They called him for an interview for the job; He called a doctor.) poklicati5) (to make a visit: I shall call at your house this evening; You were out when I called.) oglasiti se6) (to telephone: I'll call you at 6 p.m.) telefonirati7) ((in card games) to bid.) klicati2. noun1) (an exclamation or shout: a call for help.) klic2) (the song of a bird: the call of a blackbird.) ptičje petje3) (a (usually short) visit: The teacher made a call on the boy's parents.) (kratek) obisk4) (the act of calling on the telephone: I've just had a call from the police.) telefonski klic5) ((usually with the) attraction: the call of the sea.) klic6) (a demand: There's less call for coachmen nowadays.) povpraševanje7) (a need or reason: You've no call to say such things!) potreba, razlog•- caller- calling
- call-box
- call for
- call off
- call on
- call up
- give someone a call
- give a call
- on call* * *I [kɔ:l]1.transitive verbklicati, poklicati; zbuditi, imenovati; smatrati; sklicati; American telefonirati; commerce terjati; American familiarly grajati; Bible zadeti, doleteti;2.intransitive verbklicati, vpiti; telefonirati; (on, upon) obiskati, priti; marine (at) pristati; (at) oglasiti se pri, zaviti kamto call attention to s.th. — opozoriti na kajwhat age do you call him? — koliko mislite, da je star?American colloquially let it call a day — naj bo za danes dovoljto call to mind — spomniti, priklicati v spominto call s.o. names — (o)zmerjati kogato call a spade a spade, to call things by their names — reči bobu bobto call to order — posvariti, opomnitito call cousins with s.o. — sklicevati se na sorodstvo s komto call the roll military poklicati zbor, klicati po imenihII [kɔl]nounklic, poziv, sklic; zvočni signal, vabilka za ptiče; (kratek) obisk (on s.o., at a place); prihod ladje v pristanišče; vabilo; poklic; imenovanje; zahteva, prošnja; povod; nalog; telefonski klic; commerce opomin; povpraševanje (po blagu)at call — pripravljen izvršiti nalog, na razpolago; blizu, nedalečto have no call to do s.th. — ne imeti povoda, ne čutiti potrebe nekaj storitito have no call on s.o.'s time — ne imeti pravice koga zadrževatito pay ( —ali make) a call (on) — obiskati, oglasiti sehouse of call — zatočišče; borza dela -
10 clapperclaw
[klaepəklɔ:]transitive verbdivje napadati, hudo kritizirati, zmerjati -
11 damn
[dæm] 1. verb1) (to sentence to unending punishment in hell: His soul is damned.) prekleti2) (to cause to be condemned as bad, unacceptable etc: That film was damned by the critics.) obsoditi2. interjection(expressing anger, irritation etc: Damn! I've forgotten my purse.) presneto!3. noun(something unimportant or of no value: It's not worth a damn; I don't give a damn! (= I don't care in the least).) malenkost- damned- damning* * *I [dæm]1.transitive verbprekleti, preklinjati; grajati, karati, zmerjati; obsoditi, obsojati; pogubiti;2.intransitive verbkletito damn s.th. with a faint praise — previdno kaj hvalitiI'll be damned if — naj me vrag vzame, čeII [dæm]nounpreklinjanje, kletev; malenkostnot to care a damn — niti malo se ne zanimati, prav nič ne marati -
12 flite
[flait]intransitive verb & transitive verbarchaic Scottish prepirati se; zmerjati, grajati -
13 inveigh
[invéi]intransitive verbzmerjati, spraviti se nad koga, ostro napadati (z besedo), psovati ( against koga) -
14 jaw
[‹o:]1) (either of the two bones of the mouth in which the teeth are set: the upper/lower jaw; His jaw was broken in the fight.) čeljust2) ((in plural) the mouth (especially of an animal): The crocodile's jaws opened wide.) gobec* * *I [džɔ:]nounanatomy čeljust; plural usta, žrelo, golt; technical čeljust (pri stroju); grlo (kanala); marine vilica za vesla; colloquially jezikavost, brbljivost, čenča, zmerjanje; colloquially moralna pridiganone of your jaw! — molči!to hold one's jaw — umolkniti, držati jezik za zobmiin the jaws of death — v krempljih smrti, v veliki nevarnostiII [džɔ:]1.intransitive verb slangbrbljati, čenčati; jezikati;2.transitive verb slangzmerjati, psovati; slang pridigati (moralno) -
15 jump on
(to make a sudden attack on: He was waiting round the corner and jumped on me in the dark.) naskočiti* * *transitive verb skočiti na (to); navaliti na koga napasti, skočiti komu v lase; colloquially zmerjati koga -
16 objurgate
[ɔbdžə:geit]transitive verbgrajati, zmerjati -
17 rail
[reil] 1. noun1) (a (usually horizontal) bar of metal, wood etc used in fences etc, or for hanging things on: Don't lean over the rail; a curtain-rail; a towel-rail.) drog2) ((usually in plural) a long bar of steel which forms the track on which trains etc run.) tračnica2. verb((usually with in or off) to surround with a rail or rails: We'll rail that bit of ground off to stop people walking on it.) ograditi- railing- railroad
- railway
- by rail* * *I [réil]nountračnica, tir, železniška proga, železnica; zapah (na vratih); prečni drog, prečna deska, prečka, naslonilo (pri klopi); (često plural) ograja, pregrada; rešetka, križi; balustrada; naslon iz stebričev pri balkonih, stopniščih ali odprtih hodnikih; plural economy železniške delniceby rail — z železnico, po železnicioff the rails — iztirjen; dezorganiziran, zmeden, zbegan, vržen iz koncepta, iz reda, v neredurails Exchanges — delnice za družbe za gradnjo železnic, železniške delnicecommerce free on rail — (kratica: f.o.r.) franko vagontowel-rail — obešalnik, sušilnik za brisačoto get (to run off) the rails — iztiriti se, skočiti s tiraII [reil]1.intransitive verbograditi, opremiti z ograjo; položiti tračnice, tir; poslati (blago) po železnici;2.intransitive verbpotovati, peljati se z železnicoto rail in — ograditi, obdati z ograjoto rail off — ločiti z ograjo, s pregrado, pregraditito rail out — oddeliti z železno ograjo; izdvojitiIII [réil]intransitive verbposmehovati se, rogati se, zbadati, zmerjati, kritizirati, zabavljati (at, against proti); transitive verb z zmerjanjem, zbadanjem koga pripraviti do (česa)to rail s.o. out of the house — z zmerjanjem (koga) izgnati iz hiše; archaic pregnati z zmerjanjem, grajanjemIV [réil]noun(ptica močvirnica) mlakoš, capovoznik -
18 rant
[rænt](to talk angrily: He's still ranting (and raving) about the damage to his car.) besneti* * *[rænt]1.nounnapihnjenost, nadutost, oholost, bahavost, hvaličavost; bombastičnost; kričav govor brez pravega smisla, bombastičen govor, prazno govoričenje; ploha besed, brbljanje; tirada;2.intransitive verbbombastično, napihnjeno, bahavo, hvalačavo govoriti; vpiti, kričati; bučati, besneti; archaic glasno zmerjati, zabavljati (at, against proti); transitive verb teatralno pridigati, predavati -
19 rap
[ræp] 1. noun(a quick, brief knock or tap: He heard a rap on the door.) lahen udarec2. verb(to hit or knock quickly and briefly: The teacher rapped the child's fingers with a ruler; He rapped on the table and called for silence.) lahno udariti- rap out* * *I [ræp]noun(kratek, lahen) udarec, trkanje (at na), udarjanje; (spiritizem) trkanje; slang kazen, kaznovanjea rap on (over) the knuckles figuratively ukor, opomin, kazento give a rap at the door — udariti s tolkačem po vratih, potrkati na vratato give s.o. a rap on the knuckles — dati jih komu po prstihto hang a rap on s.o. — skušati obremeniti kogato let s.o. take the rap — zvaliti krivdo na kogaII [ræp]transitive verbudarjati, krcati (po čem); ozmerjati, opsovati, grajati, ukoriti koga; intransitive verb udarjati, trkati (at na, on po); spiritiziratito rap s.o.'s fingers — udariti koga po prstih, figuratively komu jih po prstih datito rap at the door — udariti s tolkačem na vrata, potrkati na vratato rap the table — trkati, udarjati po mizito rap out transitive verb & intransitive verb izreči, izustiti, blekniti (kletvico ipd.); preklinjati, kleti, zmerjati, psovati; (spiritizem) poslati sporočila s trkanjem, z udarcito rap out an oath — naglo izustiti, bruhniti iz sebe kletvicoIII [ræp]nountrohica, mrvica, delček, atom; polpenijski (ponarejen) novec, počen groš, ničvredna stvarI don't care a rap! — briga me!, se požvižgam!, mi je vseeno!IV [ræp]transitive verbnavdušiti, očarati, prevzeti; archaic odvzeti, ukrastiV [ræp]noun120 jardov dolgo povesmo -
20 reproach
[rə'prəu ] 1. verb(to rebuke or blame but usually with a feeling of sadness and disappointment rather than anger: She reproached me for not telling her about my money troubles; There is no need to reproach yourself - you did the best you could.) očitati2. noun((an) act of reproaching: a look of reproach; He didn't deserve that reproach from you.) očitek- reproachfully* * *I [ripróuč]nounočitek, očitanje, graja, kritiziranje; graje vredna stvar; sramota, ponižanje (to za)reproaches plural ecclesiastic litanije na veliki petek (zlasti v rimskokatoliški Cerkvi)a term of reproach — zmerljivka, psovka, grda besedaI am free from reproach — sem brez graje; nimam si, nimajo mi kaj očitatihe is a reproach to... — on je sramota za...to bring reproach upon s.o. — delati sramoto komu, diskreditirati kogato heap reproaches on s.o. — obsuti koga z očitkiII [ripróuč]transitive verbgrajati, kritizirati; očitati (komu kaj); oštevati, (o)zmerjati, psovati koga ( for zaradi); ponižati, osramotiti, obrekovati, opravljati, diskreditiratito reproach s.o. with s.th. — očitati komu kaj, pripisovati komu kaj, obdolžiti, abtožiti koga česato reproach s.o. with duplicity — očitati komu njegovo lažnivost
- 1
- 2
См. также в других словарях:
zmérjati — am nedov., tudi zmerjájte; tudi zmerjála (ẹ) izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami: začel je vpiti in zmerjati; glasno, hudo, javno zmerjati;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lájati — am nedov. (ȃ) 1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi: pes laja; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja; v daljavi so lajali šakali // s predlogom z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga: čuvaj laja na vsakega tujca / pes… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúna — e ž (ú) 1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena; raziskovati luno; oddaljenost lune od zemlje; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune; Luna in drugi planeti // to nebesno telo glede na osvetljenost: luna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oštévati — am nedov. (ẹ) izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami: oštevati otroke; ošteval je sina, da je len; oštevali so ga, ker je razbil šipo; oštevati in zmerjati / oštevala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pítati — am nedov. (ȋ) 1. hraniti z dajanjem hrane v usta: pitati bolnika; do drugega leta otroka še pitajo / čebele pitajo ličinke; vrana pita mladiče // ekspr. hraniti, dajati jesti: pitajo nas s samimi ribami; konje kar naprej pitajo s sladkorjem;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pocésten — tna o prid. (ẹ̑) 1. ki je na cesti: pocestno blato / redko star pocestni napev poulični; ekspr. pocestni otroci potepuški; brezdomni / ekspr. pocestna ženska vlačuga, prostitutka 2. ekspr. nespodoben, prostaški: pocestne besede, kvante; zmerjati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poúličen — čna o prid. (ū) 1. ki je na ulici: poulični boji niso ponehali; poulični vrvež; poulično življenje / poulični napev trenutno zelo priljubljen, prepevan / poulična dekleta vlačuge, prostitutke 2. ekspr. nespodoben, prostaški: zmerjati s pouličnimi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privršáti — ím dov. (á í) vršeč priti, se pojaviti: vihar je privršal / privršale so vrane in pregnale vrabce / ekspr. granata je privršala mimo glave // ekspr. jezno, hrupno priti: hitro je zaklenil, da ne bi privršala nazaj / privršal je nadenj in ga začel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
psováti — psújem nedov., psovál (á ú) knjiž. zelo zmerjati: začel je kričati in psovati / psovati koga z barabo, govedom / psovati komu mater psován a o: psovan človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rotíti — ím nedov. (ȋ í) 1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi: začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam 2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede … Slovar slovenskega knjižnega jezika
špótati — am nedov. (ọ) star. zmerjati: špotala ga je vpričo vseh špótati se posmehovati se: kaj se boš špotal, saj nisi sam nič boljši … Slovar slovenskega knjižnega jezika
