-
1 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for) -
2 time
1. noun1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo2. verb1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas•- timeless- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again* * *I [táim]1.nounčas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)the Times (singular construction) časopis Timestime past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnosttime! sport zdaj!time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo nagloahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, preranoall the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjenoat a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkratione at a time — po eden, posamičnoat all times — vsak čas, vednoat times — od časa do časa, občasnoat no time — nikoli, nikdarat one time — nekoč, nekdajat some time — kadarkoli, enkratat some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikratat the present time — sedaj, zdaj, táčasat the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarleat this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uriat that time — tisti čas, tačásbefore one's time — prezgodaj, preranoby that time — do takrat, dotlej; medtemclose time — hunting lovopusteach time that... — vsakikrat, koevery time — vsakikrat, vsaki potfor the time — trenutno, ta trenutekfor the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostihin day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevuin no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)in the mean time — medtem, med (v) tem časuin the nick of time — v pravem času, v kritičnem časuin time — pravočasno; v ritmu, po taktuin time to come — v bodoče, v prihodnjemany a time — včasih; marsikaterikratmany times — mogokrat, čestomean time — srednji, standardni časnot for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalooff time — iz (zunaj) takta, ritmaon time — točno, o pravem časuonce upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepoznotime after time — ponovno, češčetime and again — ponovno, češče, večkratthis time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letuto time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vednoup to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danesup to that time — do takrat, dotlejwhat time? — ob katerem času? kdaj?what time? poetically (v času) kowith times — časom, sčasomawhat is the time? what time is it? — koliko je ura?it is high time to go — skrajni čas je, da gremotime is up! — čas je potekel!he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rokit was the first time that — bilo je prvikrat, da...to ask time — economy prositi za podaljšanje rokato beat the time — udarjati, dajati taktto bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti kogato call time — sport dati znak za začetek ali za konecto do time slang odsedeti svoj čas v zaporuhe has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časomto have a time with colloquially imeti težave zwhat a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktuto keep good time — iti dobro, točno (o uri)I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je urathis will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeliwhat time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajatito mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mestato move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časomto serve one's time — military služiti svoj rokto stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časato take one's time — vzeti si čas, pustiti si častake your time! — ne hiti!to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutektake time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaštell me the time — povej mi, koliko je uratime and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnostto work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);2.adjectivečasoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obrokeII [táim]1.transitive verbmeriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;2.intransitive verbujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z) -
3 from
[from]1) (used before the place, thing, person, time etc that is the point at which an action, journey, period of time etc begins: from Europe to Asia; from Monday to Friday; a letter from her father.) iz, od2) (used to indicate that from which something or someone comes: a quotation from Shakespeare.) iz3) (used to indicate separation: Take it from him.) od4) (used to indicate a cause or reason: He is suffering from a cold.) zaradi* * *[frɔm, frəm]prepositionod, iz, z, zaradi, poto descend from — biti po izvoru, izvirati izfrom first to last — od začetka do konca, od A do Zto hide s.th. from s.o. — skrivati kaj pred komto keep s.o. from doing s.th. — braniti komu, da česa ne storiwhere are you from? — od kod si (ste)?from of old — zdavnaj, davnofrom behind — od zadaj, izza -
4 history
['histəri]plural - histories; noun1) (the study of events etc that happened in the past: She is studying British history; ( also adjective) a history lesson/book.) zgodovina; zgodovinski2) (a description usually in writing of past events, ways of life etc: I'm writing a history of Scotland.) zgodovina3) ((the description of) the usually interesting events etc associated with (something): This desk/word has a very interesting history.) zgodovina•- historic
- historical
- historically
- make history* * *[hístəri]nounzgodovina; pripoved, zgodba, zgodovinski potek; zgodovinska drama; medicine anamneza, potek bolezniancient (medieval, modern) history — zgodovina starega (srednjega, novega) veka -
5 long-ago
[lɔŋəgóu]adjectivezdavnaj minul, star -
6 of
[əv]1) (belonging to: a friend of mine.) od2) (away from (a place etc); after (a given time): within five miles of London; within a year of his death.) iz; od3) (written etc by: the plays of Shakespeare.)4) (belonging to or forming a group: He is one of my friends.) od5) (showing: a picture of my father.)6) (made from; consisting of: a dress of silk; a collection of pictures.) iz7) (used to show an amount, measurement of something: a gallon of petrol; five bags of coal.)8) (about: an account of his work.) o9) (containing: a box of chocolates.) s, z10) (used to show a cause: She died of hunger.) zaradi11) (used to show a loss or removal: She was robbed of her jewels.)12) (used to show the connection between an action and its object: the smoking of a cigarette.)13) (used to show character, qualities etc: a man of courage.)14) ((American) (of time) a certain number of minutes before (the hour): It's ten minutes of three.) pred* * *[əv]preposition1.od ( north ŋ);2.genetiv ( the master of the house);3.apozicija (the City of London, the month of May);4.(poreklo, izvor) od, iz, genetiv (of good family, Mr. Smith of London);5.(vzrok, posledica) zaradi, od, na (to die of hunger, to be ashamed of s.th., proud ŋ);6.(snov, material) od, iz (made of steel, a dress of silk);7.(lastnost) s, z (a man of courage, a man of no importance, a fool of a man);8.(avtorstvo, način) od, svojilni pridevnik (the works of Byron, of o.s. sam od sebe);9.(mera) genetiv (two feet of snow, a glass of wine);10.o (talk of peace, news of success);11.(čas) večinom genetiv, od (of an evening, of late years, your letter of March);12.American colloquiallypred, do ( ten minutes of three);13.of course — seveda, se razumein face of, in spite of — vkljubon account of, because of — zaradito be on the point of (going) — biti na tem, da bo (šel), biti na (odhodu) -
7 old
[əuld]1) (advanced in age: an old man; He is too old to live alone.) star2) (having a certain age: He is thirty years old.) star3) (having existed for a long time: an old building; Those trees are very old.) star4) (no longer useful: She threw away the old shoes.) star5) (belonging to times long ago: old civilizations like that of Greece.) star•- old age- old boy/girl
- old-fashioned
- old hand
- old maid
- the old* * *I [óuld]adjectivestar, postaran, starikav; zastarel, oguljen, ponošen; izkušen; slang sijajen, odličen; obledel (barva), moten (barva)young aud old — staro in mlado, vsiBritish English slang old bean ( —ali egg, fellow, fruit, thing, top) — "stari"old bird — star lisjak, premetenecold man — "stari" (mož, oče, predstojnik, kapitan ladje itd.)old man of the sea — vsiljivec, podrepnežcolloquially my old man — moj stari, moj možold woman — "stara" (žena, mati, predstojnica itd.), bojazljivec, nergačold salt, old whale — star, izkušen mornarof old standing — že dolgo v navadi, že zdavnaj uvedenslang any old thing — karkoliBritish English Old Lady of Threadneedle Street — angleška narodna bankaAmerican Old Glory — ameriška zastavaAmerican Old Man River — vzdevek za reko MississippiII [óuld]noundavninaof old — v davnem času, iz davnine, davnofrom old — iz davnine, od nekdaj -
8 rake up
(to find out and tell or remind people about (something, usually something unpleasant that would be better forgotten).) izbrskati* * *transitive verb pokriti s pepelom (npr. ogenj); izkopati, izbrskati, najti; ponovno sprožiti, vložiti (npr. tožbo) ( against proti)to rake up the past — privleči, spraviti na dan že zdavnaj pozabljene stvari
См. также в других словарях:
zdávnaj — prisl. (á) 1. izraža zelo veliko časovno odmaknjenost dejanja (v preteklost): njihovi uspehi so zdavnaj minili; to je opazil že zdavnaj; ogenj v peči je že zdavnaj ugasnil; že zdavnaj rešena vprašanja / nekoč zdavnaj sva se že srečala 2. zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕtev — tva o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi: ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
od — predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz položaja a) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna; pahniti od sebe b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega; vstati od mize; prihajam od očeta / vrača se od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čívkati — am nedov. (ȋ) oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi: piščanci, ptiči čivkajo ∙ ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano // ekspr. govoriti z glasom, podobnim čivkanju: otroci čivkajo drug čez drugega; Kako je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čŕv — a m (ȓ) 1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva: črv gomazi, leze; pohoditi črva; zvija se kot črv / črv razjeda les; v mesu so se zaredili črvi; črv v jabolku; pren. njihovo kmetijo je že zdavnaj začel glodati črv //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dávnaj — prisl. (á) star. zdavnaj, davno: mestnih vrat že davnaj ni več / od davnaj ga poznam oddavnaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dávno — prisl. (á) 1. pred dolgim časom, zdavnaj: na prepir sem že davno pozabil; oče je že davno umrl; davno minuli časi / v povedni rabi: davno je že, kar sem odšel od doma; nekoč, že davno je tega, sta bila srečna 2. zelo dolgo časa: to vem že davno ● … Slovar slovenskega knjižnega jezika
devêti — a o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h; 21h; v deveto leto gre / deveti del celote ● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dólg — á [u̯g] m, tož. mn. stil. dolgé (ọ̑) 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; vojni dolg / imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drzovítež — a m (ȋ) star. drznež: če bi ne bil tak drzovitež, bi ga bili že zdavnaj ujeli / nihče ne mara tega drzoviteža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
epizódica — e ž (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od epizoda: pripovedoval je epizodice iz svojega življenja / na tisto epizodico je že zdavnaj pozabila … Slovar slovenskega knjižnega jezika