-
41 lavish
['læviʃ] 1. verb(to spend or give very freely: She lavishes too much money on that child.) zapravljati2. adjective1) ((of a person) spending or giving generously and sometimes too freely: a lavish host; You have certainly been lavish with the brandy in this cake.) potraten2) (given generously or too freely: lavish gifts.) potraten•- lavishly- lavishness* * *I [laeviš]adjective ( lavishly adverb)radodaren; zapravljiv, potraten, razsipen (of z in v); preteran, ekstravaganten, obilen, bogathe is lavish in his expenditure — potraten je, mnogo trošiII [laeviš]transitive verbrazsipatito lavish s.th. on s.o. — obsipati koga s čim -
42 laze
[léiz]1.intransitive verb & transitive verb colloquiallylenariti, počivati, zapravljati čas;2.nounlenarjenje, počitek -
43 linger
['liŋɡə]1) (to remain, last or continue for a long time or after the expected time: The smell of the bad fish lingered for days.) vztrajati2) (to proceed slowly or delay: We lingered in the hall, looking at the pictures.) zadržati se* * *[líŋgə]intransitive verbmuditi se, pomuditi se (over, upon pri); zaostajati ( behind za); obotavljati se, mečkati; leno hoditi, vleči se; zavlačevati; archaic ginevati, hrepeneti (after)to linger out — podaljševati, zavlačevatito linger out one's life — životariti, polagoma umiratito linger on — životariti, prebijati se, vegetirati -
44 loiter
['loitə](to proceed, work etc slowly or to stand doing nothing in particular: They were loitering outside the ship.) postopati* * *[lɔitə]intransitive verbpostopati, pohajkovatito loiter along — vleči se, mečkati -
45 mess
[mes] 1. noun(a state of disorder or confusion; an untidy, dirty or unpleasant sight or muddle: This room is in a terrible mess!; She looked a mess; The spilt food made a mess on the carpet.) nered2. verb((with with) to meddle, or to have something to do with: She's always messing with the television set.) delati zmešnjavo- messy- messily
- messiness
- mess-up
- make a mess of
- mess about/around
- mess up* * *I [mes]nounjed, obrok (jedi); krma, klajamilitary nautical obednica in dnevni prostor, menza, stalno omizje pri jedi, menaža; derogatory godlja, ričet; nered, nesnaga, umazanija, svinjarija, zmešnjava; figuratively kaša zadrega, stiska; military nautical at mess — pri mizi, pri obeduto go to mess — iti k obedu, v menzoin a mess — v neredu, umazan; figuratively v kašifiguratively to make a mess of — pokvariti, skazitihe was a mess — strašno je izgledal; figuratively bil je zelo zanemarjena pretty mess! — lepa reč!II [mes]1.transitive verbnahraniti koga; umazati, grdo zdelati, spraviti v nered (tudi up); figuratively skaziti, pokvariti (tudi up);2.intransitive verb -
46 misspend
[mísspénd]transitive verbzapraviti, zapravljati, razsipavati, napačno rabiti -
47 moon
[mu:n] 1. noun1) (the heavenly body that moves once round the earth in a month and reflects light from the sun: The moon was shining brightly; Spacemen landed on the moon.) Mesec2) (any of the similar bodies moving round the other planets: the moons of Jupiter.) luna•- moonless- moonbeam
- moonlight 2. verb(to work at a second job, often at night, in addition to one's regular job: He earns so little that he has to moonlight.) delati na črno- moonlit
- moon about/around* * *I [mu:n]nounluna, mesec; poetically mesečina: astronomy mesec, trabant, satelitmoon's men — tatovi, lopovito know no more about s.th. than the man in the moon — ne imeti pojma o čemfull moon — polna luna, ščipII [mu:n]intransitive verbsanjariti, koprneti; postopati (about, around) čas zapravljati ( away) -
48 overspend
[ouvə'spend]past tense, past participle - overspent; verb(to spend too much money: He overspent on his new house.) preveč zapraviti* * *[ouvəspénd]1.transitive verbzapravljati, trošiti prek svojih moči;2.intransitive verbrazdajati se, izčrpati se -
49 pace
[peis] 1. noun1) (a step: He took a pace forward.) korak2) (speed of movement: a fast pace.) tempo2. verb(to walk backwards and forwards (across): He paced up and down.) hoditi gor in dol- keep pace with
- pace out
- put someone through his paces
- set the pace
- show one's paces* * *I [péis]nounkorak, koračaj (tudi figuratively, dolžinska mera); hoja; hitrost, tempo; korak, drnec, kljusanje (konja)to go the pace — hitro iti (hoditi), figuratively veselo živeti, zapravljatifiguratively to put s.o. through his paces — preizkusiti koga; dati komu priložnost, da pokaže svoje zmožnostigeometrical ( —ali great) pace — 5 čevljev (1,524 m)military ordinary pace — navadni korakmilitary quick pace — hitri korakII [péis]1.intransitive verbstopati, koračiti, hoditi gor in dol (po sobi); kljusati (konj);2.transitive verbmeriti na korake; diktirati tempo; učiti konja različne korakeIII [péisi]prepositionz dovoljenjem, pa brez zamerepace Mr. Brown — z dovoljenjem gospoda Browna -
50 play away
1.intransitive verbizgubljati;2.transitive verbzaigrati (premoženje); figuratively zapravljati, zapraviti, razsipati -
51 potter
I ['potə] noun(a person who makes plates, cups, vases etc out of clay and fires them in an oven (called a kiln).) lončar- potteryII [potə] verb(to wander about doing small jobs or doing nothing important: I spent the afternoon pottering (about).) postopati* * *I [pɔtə]nounlončar; British English postopanje, zapravljanje časaII [pɔtə]1.intransitive verbpostopati ( about); motoviliti, mečkati, šušmariti (at pri delu; in v poklicu); okoli stikati (pes);2.transitive verbzapravljati čas ( away) -
52 prodigalize
[prɔdigəlaiz]transitive verbzapravljati, razsipati -
53 putter
noun (a golf-club used for putting.) palica s kratkim držajem* * *I [pʌtə]nounigralec golfa; vrsta golfske paliceII [pʌtə]intransitive verb American postopati, zapravljati čas -
54 revel
['revl] 1. past tense, past participle - revelled; verb((with in) to take great delight in something: He revels in danger.) uživati2. noun((usually in plural) noisy, lively enjoyment: midnight revels.) veseljačenje- reveller- revelry* * *[revl]1.nounglasno, bučno, razuzdano veseljačenje, popivanje, gostija, krok(arija);2.intransitive verb & transitive verbbučno, razuzdano veseljačiti, se zabavati; gostiti se, popivati, prirediti gostijo; ponočevati, krokati; razkošno živeti; predajati se (in čemu); uživati (v čem), pasti seto revel away — zafračkati (denar), zapravljati -
55 riot
1. noun(a noisy disturbance created by a usually large group of people: The protest march developed into a riot.) izgred2. verb(to form or take part in a riot: The protesters were rioting in the street.) razgrajati- rioter- riotous
- riotously
- riotousness
- run riot* * *I [ráiət]nounnemir, rabuka, nered, kaljenje miru, hrup, hrušč, kraval, razgrajanje; izgred, punt; razvratno življenje, razuzdanost, nezmernost, pijančevanje, bučna zabava, uživanje, orgija; figuratively izbruh; zmešnjava, zmeda, direndaj; slang hrupen uspehto run riot — izbesneti se; razuzdano živeti, preda(ja)ti se razuzdanosti; (o rastlinah) podivjati, bujno rasti ali se širiti; hunting iti po napačni slediII [ráiət]intransitive verb & transitive verbizbesneti se, izrohneti se; besneti, bučati, rohneti; udeležiti se izgredov (punta), rabuk; povzročiti, napraviti izgred, delati kraval, razgrajati, delati hrup; predajati se razuzdanosti ali ekscesom (orgijam); uživati, zabavati se, veseljačiti, razbrzdano se vdajati (in čemu)to riot in pleasure — veselo, veseljaško živetito riot out — zapravljati, trošiti, razsipavati, zapraviti, pognati -
56 rot
[rot] 1. past tense, past participle - rotted; verb(to make or become bad or decayed: The fruit is rotting on the ground; Water rots wood.) gniti; povzročati gnitje2. noun1) (decay: The floorboards are affected by rot.) gnitje2) (nonsense: Don't talk rot!) traparija•- rotten- rottenness
- rotter* * *I [rɔt]noungnitje, gniloba, gnilost, nekaj gnilega; trohnenje, razpadanje; sport nepričakovana vrsta neuspehov; slang neumnost, nesmisel, bedarija, traparija, bedastoča; neprijetnost, nevšečnost; metljavost (ovac)rot! slang bedastoča! neumnost!what tommy rot! — je pa to traparija!dry rot — trohnenje (dreves, lesa)you are talking rot — neumnosti kvasiš, trapariš, bedasto govorišwhat rot the train is so early! — kako neprijetno, da vlak odhaja tako zgodaj!II [rɔt]intransitive verb (z)gniti, trohneti, razpadati, pokvariti se, usmraditi se, figuratively (moralno) propadati; govoriti neumnosti, neumne kvasiti; geology prepereti, sprhneti; transitive verb povzročiti, da kaj gnije; povzročiti gnitje, trohnjenje; slang rogati se (komu), zasmehovati, drážiti, ironično govoritito rot in gaol — gniti, trohneti, propadati v ječito rot about slang zapravljati čas v lenobi in norostihto rot off, to rot away — izginiti zaradi gnitja, zgniti -
57 shoe
1. [ʃu:] noun1) (an outer covering for the foot: a new pair of shoes.) čevelj2) ((also horseshoe) a curved piece of iron nailed to the hoof of a horse.) podkev2. [ʃod] verb(to put a shoe or shoes on (a horse etc).) obuti; podkovati- shod- shoelace
- shoemaker
- on a shoestring* * *I [šu:]noun(nizek) čevelj; American škorenj; cokla; podkev; okov (na koncu palice); železni okov, okovana drsalica pri saneh (sankah); luknja, v katero je posajen jamborover (up to) the shoes figuratively do prek ušesshoes and stockings botany vrsta deteljedead man's shoes figuratively nestrpno pričakovana dediščinathat's another pair of shoes figuratively to je nekaj (čisto) drugegathe shoe is on the other foot figuratively stvar je čisto drugačnato be (to stand) in s.o.'s shoes — biti v koži kake osebeto cast a shoe — izgubiti podkev, obosetito die in one's shoes — umreti nasilne smrti, biti obešenthat is where the shoe pinches figuratively tu žuli čevelj, v tem grmu tiči zajecto put the shoe on the right foot figuratively odkriti (obdolžiti) pravega krivcahe shakes in his shoes — drgeče od strahu, kolena se mu tresejoto throw an old shoe after s.o. figuratively (za)želeti komu srečo (zlasti novoporočencema)to wait for a dead man's shoes — prežati, nestrpno čakati na dediščinoto walk in s.o.'s shoes — hoditi komu v škodo (v zelnik)II [šu:]transitive verbobuti; podkovati (konja), okovati (palico, sani itd.); nabiti obroč (kolesu)to shoe the goose figuratively mlatiti prazno slamo, čas zapravljati; slang biti ali postati (rahlo) pijanto shoe the horse (the mule) slang goljufati svojega delodajalca -
58 slather
[slaeðə]American colloquially1.noun(plural)velika množinato put slathers of butter on one's toast — na debelo si namazati masla na svojo (praženo) rezino kruha;2.transitive verbdebelo namazati; zapravljati -
59 slug
I noun(a kind of animal like a snail.) polž- sluggish- sluggishly
- sluggishness II 1. noun(a piece of metal, especially an irregularly shaped lump used as a bullet.) krogla2. verb(to strike (a person) heavily usually causing unconsciousness: The man had been slugged on the back of the neck with a heavy object.) mahniti* * *I [slʌg]1.nounkovinsko zrno; nepravilen košček kovine kot naboj; svinčenka za zračno puško; kovinska ploščica (kot nadomestilo za kovance), žetón, printing linotajpna vrstica; regleta;2.intransitive verbspremeniti oblikoII [slʌg]1.nounzoologypolž slinar, poljski slinar; po polževo se premikajoča žival ali vozilo; obsolete lenuh;2.intransitive verb & transitive verbbiti len, lenariti; zapravljati, tratiti (čas); zbirati in uničevati polže slinarjeIII [slʌg]1.nounmočan udarec;2.transitive verbmočnó udariti ali zadeti (s pestjo); pretepsti -
60 slumber
1. verb(to sleep.) mirno spati2. noun(sleep: She was in a deep slumber; I didn't want to disturb your slumbers.) mirno spanje* * *[slʌmbə]1.noun(večinoma plural)dremanje, dremež; mirno spanjehe fell into a peaceful slumber — pogreznil se je v mirno spanje;2.intransitive verbdremati, mirno spatito slumber away — predremati; tratiti, zapravljati (čas) z dremanjem
См. также в других словарях:
zaprávljati — am nedov., tudi zapravljájte; tudi zapravljála (á) 1. z nepremišljenim ravnanjem delati, da ni več razpoložljive materialne dobrine: zapravljati denar; zapravljati dediščino; z veseljačenjem zapravljati premoženje staršev 2. zaradi kakega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaigrávati — am nedov. (ȃ) 1. z igranjem, igro zapravljati: zaigravati plačo, posestvo; zaigravati s kartami // ekspr. z nepremišljenim vedenjem ali ravnanjem zapravljati: zdelo se ji je, da zaigrava svojo ljubezen, življenje 2. ekspr., s prislovnim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dragocén — a o prid., dragocénejši (ẹ̄ ẹ) 1. ki ima veliko vrednost, visoko ceno: dragocen nakit; dragocena kristalna vaza; kupuje ji sama dragocena darila; dragoceno krzno, pohištvo / tako nastaja dragocena snov za rast organizma 2. ki se mu pripisuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fračkáti — ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): tako fračka, da ne bo od premoženja nič ostalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frčkáti — ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): zmeraj je brez denarja, ker tako frčka; frčkati po nepotrebnem / ne morem frčkati časa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frečkáti — ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): če bo tako frečkal, kmalu ne bo imel ničesar več … Slovar slovenskega knjižnega jezika
geniálen — lna o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lótrica — e ž (ọ̄) star. vlačuga, prostitutka: zapravljati denar z lotricami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsmótrn — a o prid. (ȅ ọ̑) ki ni smotrn: dojenčkovi gibi so nesmotrni // nenačrten, nepremišljen: nesmotrno gospodarjenje; nesmotrno izkoriščanje gozdov / nesmotrno razpravljanje nèsmótrno prisl.: nesmotrno se gibati; nesmotrno zapravljati čas; sam.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
níčen — 1 čna o prid. (ȋ) knjiž. 1. zelo majhen, neznaten: ta razdalja je v primeri z vesoljskimi nična / tuje težave so se mu zdele v primeri z lastnimi nične / spreti se zaradi nične malenkosti / med ljudmi se je počutil ničnega 2. ekspr. malovreden,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rabíti — in rábiti im nedov. (ȋ á) 1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika