-
1 try
1. verb1) (to attempt or make an effort (to do, get etc): He tried to answer the questions; Let's try and climb that tree!) poskusiti2) (to test; to make an experiment (with) in order to find out whether something will be successful, satisfactory etc: She tried washing her hair with a new shampoo; Try one of these sweets.) preizkusiti3) (to judge (someone or their case) in a court of law: The prisoners were tried for murder.) postaviti pred sodišče4) (to test the limits of; to strain: You are trying my patience.) preizkušati2. noun1) (an attempt or effort: Have a try (at the exam). I'm sure you will pass.) poskus2) (in rugby football, an act of putting the ball on the ground behind the opponents' goal-line: Our team scored three tries.) poskus•- trier- trying
- try on
- try out* * *I [trái]nouncolloquially poskus, eksperiment; poskušnja; preizkušnjato have a try at s.th. — poskusiti kaj, napraviti poskus s čimhe had a good try — poskušal je, kolikor je mogelII [trái]transitive verbposkusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z; juridically (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče ( for zaradi); odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči); (večinoma try up) (pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo; (večinoma try up) tesati, strugati, stružiti, rezljati; intransitive verb poskusiti, napraviti poskus; truditi se ( for za), prizadevati si, mučiti se(at z)a tried friend — zvest, zanesljiv prijateljgo and try! — poskusi!try again! — poskusi še enkrat!try and repeat! colloquially poskusi ponoviti!I'll try my best ( —ali my hardest) — skušal bom napraviti vse, kar bo v moji močito try one's hand at — preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sevto be tried for one's life — biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjoto try it on s.o. slang skušati koga prelisičitito try it on the dog figuratively koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželiI was afraid he was going to try s.th. wild — bal sem se, da bo napravil kako neumnostto try one's luck with s.o. — poskusiti svojo srečo pri komhe tried hard for a job — zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)try the ice before you skate figuratively premisli, preden kaj storiš!; -
2 generally
adverb (usually; by most people; on the whole: He is generally disliked; He generally wins.) na splošno* * *[džénərəli]adverbna splošno, običajno, navadno, večinoma, pogosto -
3 in
(in(to) usually small pieces: The broken mirror lay in bits on the floor; He loves taking his car to bits.) v koscih; na dele* * *I [in]preposition1.v, na (na vprašanje kje?)in the territory — na ozemlju;2.figurativelyv, pri, nablind in one eye — na eno oko slep;3.v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)put it in your pocket — daj to v žep;4.(stanje, način, okoliščina)in cash — v gotovini; pri denarju (biti)in despair — obupano, v obupuin good health — pri dobrem zdravju, zelo zdravin writing — pismeno;5.v, pri, na (udeležba)to be in it — biti udeležen, udeležiti sethere is nothing in it — ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka);6.(dejavnost, opravilo) pri, vin an accident — pri nesreči, v nesrečiin search of — pri iskanju česa;7.(moč, sposobnost)he has (not) got it in him — to je (ni) pravi mož za to;8.(časovno)in the day, in daytime — podneviin two hours — v dveh urah, čez dve uriin the reign of — za vlade, za časa vladanjain my sleep — v spanju, ko sem spalin time — pravočasno, sčasoma, kdajin (the year) 1940 — leta 1940;9.(namen, smoter)in my defence — v mojo obrambo;10.(vzrok, nagib)in remembrance — v spomin;11.(razmerje, odnos, zveza)in that — ker, kolikorwell in body, but ill in mind — telesno zdrav, a duševno bolanthe latest thing in s.th. — najnovejše na nekem področjuten feet in width — 10 čevljev širok (po širini);12.poin all probability — po vsej verjetnosti;13.(sredstvo, material)dressed in white — oblečen v belo;14.(število, znesek)five in the hundred — pet od sto, ɜ%in twos — po dva, paromaII [in]adverbnotri, noter, vto be in — biti doma, biti v hiši; politics biti na vladi (stranka); biti v modi; sport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj ( oysters are in)to be in for a thing — pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česato be in for it — iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhodain for a penny, in for a pound — kdor reče a, mora reči tudi bin and in — vedno isto, vedno znovaAmerican to be all in — biti čisto izčrpanin with it! — prinesi, odnesi to noterto be in on s.th. — sodelovati pri čem, biti poučen o čemto let s.o. in on s.th. — pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čemIII [in]adjectivepolitics in party — vladajoča strankasport in side — stran, ki je na vrsti za udarecIV [in]noun(večinoma plural) vladajoča strankathe ins and outs — vlada in opozicija; ovinki (ceste, poti); podrobnosti (problema)V [in]transitive verbspraviti (žetev) pod streho -
4 jolly
['‹oli] 1. adjective(merry and cheerful: He's in quite a jolly mood today.) vesel2. adverb(very: Taste this - it's jolly good!) zelo- jollity* * *I [džɔli]adjective ( jollily adverb)vesel, razposajen, razpoložen, zadovoljen; prijazen, prijeten; British English colloquially sijajen, krasen; natrkanII [džɔli]adverb British English colloquially zelo, vražjea jolly good fellow — vražji fant, odličen fantyou will jolly well have to do it — hočeš nočeš, moraš to storitiIII [džɔli]nounBritish English slang vojak britanske mornariccIV [džɔli]transitive verbcolloquially zbadati (z besedo), posmehovati se, nagajati; American slang razveseliti koga; laskati komu, prilizovati se (večinoma z along) -
5 main
[mein] 1. adjective(chief, principal or most important: the main purpose; the main character in the story.) glaven2. noun((also mains) the chief pipe or cable in a branching system of pipes or cables: The water's been turned off at the main(s); ( also adjective) the mains electricity supply.) glavni vod napeljave- mainly- mainland
- mainspring
- mainstream* * *I [méin]adjective ( mainly adverb)glaven, najvažnejši, bistven, največjito have an eye to the main chance — delati v svojo korist, dobro poskrbeti zaseII [méin]noun(zlasti plural) glavni vod napeljave (vodovodne, odtočne, plinske, električne), omrežje; glavni vod, glavna cev, glavni kabel; American glavna železniška proga; archaic moč, sila; glavna, bistvena stvar; poetically odprto morje; kopnoin the main — v glavnem, večinomaIII [méin]nounpetelinov boj; prvi met kocke (pri kockanju) -
6 mostly
adverb (to the greatest degree or extent, or for most of the time; mainly: The air we breathe is mostly nitrogen and oxygen; Mostly I go to the library rather than buy books.) v glavnem* * *[móus(t)li]adverbv glavnem, večinoma, posebno, zlasti -
7 off
(to register or record time of arriving at or leaving work.) zaznamovati čas prihoda na delo in odhoda z dela* * *I [ɔ(:)f]adverb1.(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč ( he rode ŋ odjahal je);2.3.od, proč, dol, raz ( off with your hat odkrij se);4.ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.);5.prekinjen, končan, razprodan ( the bet is ŋ stava ne velja več, the whole thing is ŋ vse je padlo v vodo, oranges are ŋ pomaranč ni več);6.(dela) prost ( to take a day ŋ vzeti si prost dan);7.čisto, do kraja ( to drink ŋ vse izpiti, to sell ŋ razprodati);8.economy (trg) medel, slab ( the market is ŋ);9.ne sveže, pokvarjeno (hrana);10.sportne v formi;11.Americanv zmoti ( you are off on that point motiš se v tem);razno: be off!, off you go!, off with you! — odidi, proč s teboj!to be off — oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little ŋ), biti odpovedanright off, straight off — takojto see s.o. off — spremiti koga, ki odpotujehow are you off for? — kako si kaj z (denarjem)?II [ɔ(:)f]preposition (proč, stran) odoff duty — prost, ne v službislang off one's feed — brez apetitato get s.th. off one's chest — olajšati si dušo, izpovedatislang off one's head — prismojen, norkeep off the grass! — ne hodi po travioff the map — izbrisan, ki je izginilsport off side — nedovoljen del igriščaoff the point — nevažno, nebistveno, ki ne spada k stvariIII [ɔ(:)f]adjectivebolj oddaljen; stranski (ulica); figuratively postranski; desni (konj, stran česa, stran pri kriketu); prost (dan); slabši od običajnega; (zlasti economy) manjvreden, slabše kakovosti, ki ne ustreza ( off size); neverjeten; nesvež (sadje)an off chance — slabo upanje, majhna verjetnostoff colour — slabše barve (dragulj), bled, nezdrav (človek)off day — prost dan, figuratively slab danoff guard — nepazljiv, nečuječ, nepripravljenBritish English the off side of the road — desna stran ceste, bolj oddaljena stranIV [ɔ(:)f]noundesna stran pri kriketuV [ɔ(:)f]transitive verbcolloquially odpovedati, razveljaviti (pogodbo); zapustiti, oditi -
8 often
['ofn](many times: I often go to the theatre; I should see him more often.) pogosto* * *[ɔ:fn]adverbčesto, pogostoas often as not, ever so often — zelo pogosto -
9 part
1. noun1) (something which, together with other things, makes a whole; a piece: We spent part of the time at home and part at the seaside.) del2) (an equal division: He divided the cake into three parts.) del3) (a character in a play etc: She played the part of the queen.) vloga4) (the words, actions etc of a character in a play etc: He learned his part quickly.) vloga5) (in music, the notes to be played or sung by a particular instrument or voice: the violin part.) part, partitura6) (a person's share, responsibility etc in doing something: He played a great part in the government's decision.) vloga2. verb(to separate; to divide: They parted (from each other) at the gate.) ločiti (se)- parting- partly
- part-time
- in part
- part company
- part of speech
- part with
- take in good part
- take someone's part
- take part in* * *I [pa:t]noundel, kos; sestavni del, sestavina; mathematics del ulomka ( three ŋs tri četrtine); technical posamezen del ( ŋs list seznam posameznih delov, spare ŋ nadomestni del); delež, udeležba ( he wanted no part in the proposal o predlogu ni hotel nič vedeti); del telesa, ud, organ ( the privy ŋs spolni organi); zvezek (knjige: the book appears in ŋs); stranka v sporu ( he took my ŋ postavil se je na mojo stran); dolžnost ( I did my ŋ storil sem svojo dolžnost); theatre figuratively vloga ( to act a part in igrati vlogo koga v; the government's part in the strike vloga vlade v stavki); music (pevski ali instrumentalni) glas, part ( to sing in ŋs večglasno peti, for several ŋs za več glasov); archaic plural nadarjenost, zmožnosti ( a man of ŋs zmožen človek, pametna glava); pokrajina, predel, območje ( in foreign ŋs v tujini, in these ŋs v teh krajih); American prečapart by part — del za delom, kos za kosomto be art and part — biti udeležen pri čem, biti sestavni del česato have a part in s.th. — biti udeležen pri čemon the part of — od, od straniof parts — nadarjen, odličen, mnogostranskito play a part — ne biti iskren, varati, igratito take part in — sodelovati, udeležiti segrammar part of speech — besedna vrstaII [pa:t]adverbdelomapart of iron part of wood — deloma železen, deloma lesenIII [pa:t]1.transitive verbdeliti, razdeliti, razčleniti; ločiti (prijatelje, sovražnike), razdreti (prijateljstvo); American počesati lase na prečo; podeliti, razdeliti ( among med); physiology izločati; chemistry razstaviti, ločiti (kovine);2.intransitive verbločiti se, raziti se, razdeliti se; nautical strgati se (sidrna vrv, kabel); colloquially ločiti se od denarja, plačatito part company — ločiti se, raziti senautical slang to part brass-rags — razdreti prijateljstvoto part with — opustiti, ločiti se od česa, prodati, znebiti seto part with s.o. — odpustiti koga, posloviti se od kogato part up with — prodati, izročiti kaj -
10 racket
II ['rækit] noun1) (a great deal of noise: What a racket the children are making!) hrup2) (a dishonest way of making money: the drug racket.) goljufija* * *[raekit]1.noun(peklenski) hrup, hrušč, ropot, direndaj, spektakel; vik, krik, kričanje, vpitje; razburjanje, razburjenost; familiarly razgrajanje, trušč, kraval; veselost, hrupna gostija, razuzdano veseljačenje, uživanje, lahko življenje; težka preizkušnja, slaba izkušnja, preizkušanje, test(iranje), izpraševanje; American slang goljufija, prevara, nepošten trik ali posel, zvijača; American izsiljevanje, izsiljenje, ugrabitev, nepričakovan gangsterski napad; slang poklic, strokaa man in my racket slang človek mojega poklicato go, to be on the racket — veseljačiti, zapravljivo in nemoralno živetito kick up a racket — dvigniti hrup, delati kraval, razgrajatito stand the racket — prestati preizkušnjo, dobro opraviti; znati nositi posledice;2.intransitive verbdelati hrup, razgrajati, hrumeti, bučati; (večinoma racket about) živeti razuzdano, popivati, veseljačiti, krokati -
11 reach-me-down
[rí:čmidaun]1.adjective slang(o obleki, oblačilih) konfekcijski; figuratively cenen;2.noun(večinoma plural) slangkonfekcijska obleka -
12 ready
['redi]1) ((negative unready) prepared; able to be used etc immediately or when needed; able to do (something) immediately or when necessary: I've packed our cases, so we're ready to leave; Is tea ready yet?; Your coat has been cleaned and is ready (to be collected).) pripravljen2) ((negative unready) willing: I'm always ready to help.) pripravljen3) (quick: You're too ready to find faults in other people; He always has a ready answer.) pripravljen4) (likely, about (to do something): My head feels as if it's ready to burst.) tik pred tem, da•- readily
- ready cash
- ready-made
- ready money
- ready-to-wear
- in readiness* * *I [rédi]adjectivepripravljen, gotov; hiter, brz; spreten, vešč, okreten, sposoben (at, in v, pri); voljan, rad; nagnjen (k); neposreden, bližnji, ki je na dosegu, pri roki, primeren; udoben, lahek, preprost; kratek, direkten (način, pot); commerce uporaben; otipljiv, prijemljiv, čist; archaic takojšen (o plačilu)a ready consent — hitra, takojšnja privolitevready for sea — pripravljen za odhod na morje, za izplutjea ready pen figuratively spreten piseca ready reply — hiter, odrezav odgovora ready workman — spreten, okreten delaveca ready writer — pisatelj, ki hitro ustvarjathe readiest way — najpreprostejši, najlažji način ( to pay one's debts plačevanja dolgov)tickets ready! — pripravite vozovnice, prosim!I am ready to go — pripravljen sern za odhod, da gremhe is not clever, but he is ready — on ni bister, a kaže dobro voljohe is ready to get angry — on hitro vzkipi, se razjezito find a ready market (sale) — naleteti na dober odjem, dobro iti v prodajohe seized the readiest weapon — pograbil je prvo orožje, ki mu je prišlo v rokeready, steady, go! sport pripravljeni, pozor, zdaj!II [rédi]adverbpripravljeno, gotovo; takoj, precej; lahko; vnaprejIII [redi]noun(večinoma the ready) slang razpoložljiv, gotov denar; gotovinamilitary položaj puške, ki je pripravljena za streljanje; military at the ready — pripravljen za strel(janje) (o puški)IV [rédi]transitive verbpripraviti -
13 reimport
[ri:ímpə:t]1.nounponoven uvoz; (večinoma plural) ponovno uvoženo blago;2.[ri:impɔ:t]transitive verb zopet uvoziti, ponovno importirati -
14 remain
[rə'mein]1) (to be left: Only two tins of soup remain; Very little remained of the cinema after the fire; A great many things still remain to be done.) preostati2) (to stay; not to leave: I shall remain here.) ostati3) (to continue to be: The problem remains unsolved.) ostajati•- remains* * *I [riméin]noun(večinoma plural) (pre)ostanek; poslednji ostanki; preživela oseba, preživelec; zapuščina (književnih del)the remains of a meal, of an army — ostanki obeda, vojskeII [riméin]intransitive verb (pre)ostati; preosta(ja)tito remain on hand commerce ostati neprodan (o blagu)I remain yours truly N.N. — (na koncu pisma) ostajam Vaš vdani N. N.it remains to be seen, it remains to be proved — to bomo (še) videli, to je treba še dokazatiis there any oil remaining in the cruet? — je ostalo še kaj olja v steklenički?the only pleasure that remains to an old man — edino veselje, ki (še) preostane staremu človeku -
15 return
[rə'tə:n] 1. verb1) (to come or go back: He returns home tomorrow; He returned to London from Paris yesterday; The pain has returned.) vrniti se2) (to give, send, put etc (something) back where it came from: He returned the book to its shelf; Don't forget to return the books you borrowed.) vrniti3) (I'll return to this topic in a minute.) vrniti se4) (to do (something) which has been done to oneself: She hit him and he returned the blow; He said how nice it was to see her again, and she returned the compliment.) vrniti5) ((of voters) to elect (someone) to Parliament.) voliti6) ((of a jury) to give (a verdict): The jury returned a verdict of not guilty.) izreči7) ((in tennis etc) to hit (a ball) back to one's opponent: She returned his serve.) vrniti2. noun1) (the act of returning: On our return, we found the house had been burgled; ( also adjective) a return journey.) vrnitev2) (especially in United Kingdom, a round-trip ticket, a return ticket: Do you want a single or a return?) povratna vozovnica•- return match
- return ticket
- by return of post
- by return
- in return for
- in return
- many happy returns of the day
- many happy returns* * *I [ritɜ:n]1.nounvrnitev, povratek; povrnitev, ponovitev (bolezni), recidiva; povračilo, plačilo; povratna pošiljka, povraten prevoz, povratna vozovnica; vrnitev ali vračanje denarja, odškodnina, nadomestilo; (uradno) sporočilo, objava vest; plural statistični podatki, izkazi, rezultati; parliament objava rezultatov volitev, parlamentarne volitve; (redko) odgovor; (često plural) dohodek, zaslužek; plural commerce prodaja, (denarni) promet; iztržek, izkupiček, dobiček; vrnjeno blago, uporabljena embalaža; architecture izbočina na pročelju, štrleč vogal, krilo hiše; (mečevanje, tenis) povratni udarec, odboj žoge; plural slab tobak za pipoin return for — kot povračilo, nadomestilo zawithout return — brezplačno, zastonjdelivery by return — neodložljiva izročitev, predajaearly (quick) return commerce hitra prodajaa return of influenza medicine ponovitev gripeofficial returns — uradne številke, uradni statistični podatkion sale or return commerce v komisijito bring (to yield) a return — prinašati korist, obrestovati se, rentirati sewhat did he get in return for his kindness? — s čim mu je bila povrnjena njegova prijaznost?to make good returns commerce dobro, dobičkonosno iti v prodajoto make no return for — ne povrniti (česa), ne se izkazati hvaležnegato owe s.o. a return — biti komu dolžan povračiloto take a return ticket to Leeds — kupiti, vzeti povratno vozovnico za Leeds;2.adjectivepovratenII [ritɜ:n]1.intransitive verbvrniti se; ponovno se pripetiti (zgoditi, nastopiti); ponovno priti; spremeniti sereturn to our muttons! — vrnimo se -- po digresiji -- k (pravemu) predmetu diskusije!to return with one's shield or upon it figuratively vrniti se ali mrtev ali kot zmagovalec;2.transitive verbvrniti, nazaj dati, poslati nazaj; odražati, odbijati; odbiti nazaj, vrniti (žogo); vrniti (pozdrav, obisk itd.), ponovno plačati, vrniti (milo za drago); dajati, prinašati (dobiček); (uradno) proglasiti, prijaviti, (uradno) javiti, objaviti; juridically izreči sodbo; glasovati, dati glas; voliti (poslanca); (večinoma v pasivu) oceniti, obvestitito return interest, a profit — dajati, prinašati obresti, dobičekto return one's lead — (kartanje) vrniti barvo, odgovoriti na barvoto return like for like — vrniti milo za drago, šilo za ognjiloto return a salute — vrniti pozdrav, odzdraviti -
16 rinse
[rins] 1. verb1) (to wash (clothes etc) in clean water to remove soap etc: After washing the towels, rinse them (out).) izprati2) (to clean (a cup, one's mouth etc) by filling with clean water etc and then emptying the water out: The dentist asked me to rinse my mouth out.) splakniti2. noun1) (the act of rinsing: Give the cup a rinse.) izpiranje2) (a liquid used for changing the colour of hair: a blue rinse.) ehoton* * *[rins]1.nounsplaknjenje, izpiranje; (večinoma plural) pomije; (pre)ostanek (tudi figuratively);2.transitive verbsplakniti, izpirati (usta, posodo), izprati (perilo) -
17 roentgen
[rɜ:ntgən, rént-; rɔntjən]1.nounphysicsrentgen (merska enota);2.adjective (večinoma) Roentgen — rentgenski -
18 saint
[seint, ]( before a name[) snt]1) ((often abbreviated to St, especially when used in the names of places, plants etc) a title given especially by the Roman Catholic and Orthodox churches to a very good or holy person after his death: Saint Matthew; St John's Road.) svetnik2) (a very good, kind person: You really are a saint to put up with her.) svetnik•- saintly- saintliness* * *[séint]1.nounreligionsvetnik, -ica; bogomolec (pravi ali lažni); religion božji izvoljenec, blaženecAll Saints' Day religion vsi sveti (1. november)enough to make a saint swear — dovolj, da bi se še svetnik razjezil (zaklel)enough to provoke — ali to try the patience of a saint — dovolj, da bi še svetnik izgubil potrpljenjeyoung saints old sinners (devils) — zgodnja pobožnost ni dober znak; svetnik v mladosti, grešnik v starosti; mladost se mora iznoretito lead the life of a saint — živeti kot svetnik;2.transitive verbproglasiti za svetnika, kanonizirati; imeti koga za svetega; intransitive verb (večinoma saint it) živeti kot svetnik; igrati svetnika;3.adjectivesvet (krajšava St.); češčen kot svetnik, -ica -
19 sartor
[sá:tɔ:, -tə]noun(večinoma jocosely) krojač -
20 sauce
[so:s](a usually thick liquid that is poured over other food in order to add moisture and flavour: tomato sauce; an expert at making sauces.) omaka- saucy- saucily
- sauciness
- saucepan* * *[sɔ:s]1.nounomaka, sok; figuratively začimba, draž; mastna in slastna jed, ki jo jemo s kruhom; technical voda za močenje (godenje, luženje), lužilo; American vkuhano sadje, kompot; slang predrznost, nesramnostwhat's sauce for the goose is sauce for the gander — kar je enemu milo, je drugemu dragopoor man's sauce figuratively glad, lakotanone of your sauce! — ne bodi(te) nesramen!to serve s.o. with the same sauce — vrniti komu milo za drago;2.transitive verbpripraviti (kaj) z omako; začiniti (večinoma figuratively); omiliti, napraviti prijetno; familiarly nesramno govoriti (s kom), biti nesramen (do koga)
См. также в других словарях:
večínoma — prisl. (ȋ) 1. v (veliki) večini: prebivalci tega kraja so večinoma priseljenci; na njivah raste večinoma koruza / obnova je večinoma končana v glavnem, pretežno; tam govorijo večinoma slovensko 2. navadno, ponavadi: ljudske pesmi so se večinoma… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
baréž — a m (ẹ̑) tekst. lahka, večinoma svilena tkanina v platneni ali sukljani vezavi: ima obleko iz lahkega bareža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čedájski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na Čedad: čedajska cerkev ◊ lit. čedajski evangeliar in Čedajski evangeliar zapisi germanskih in slovanskih, večinoma slovenskih osebnih imen v 9. in 10. stoletju v latinskem evangeliarju; čedajski rokopis in Čedajski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dél — a [tudi deu̯] m (ẹ̄) 1. kar nastane z delitvijo celote: razdeliti hlebec na dva dela; deseti del celote; večji, manjši del / film v dveh delih; vsebina drugega dela romana / v devetih delih bencina raztopiti en del parafina; pren. v tem mestu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóspôlnik — a m (ọ̑ ȏ) biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati: polži so večinoma dvospolniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
epizódičen — čna o prid. (ọ) epizoden: moške osebe v romanu so večinoma epizodične … Slovar slovenskega knjižnega jezika
erár — ja m (ā) jur. država kot lastnik premoženja: po teh zakonih zapade premoženje erarju; tamkajšnji gozdovi so bili večinoma v posesti erarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
evangeličàn — in evangeličán ána m (ȁ á; ȃ) protestant: prebivalci pokrajine so po veri večinoma evangeličani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gás — a m (ȃ) nižje pog. plin: internirance so morili večinoma z gasom / žarg. šofer je pred ovinkom odvzel gas ∙ nižje pog., ekspr. vsak dan je pod gasom pijan, vinjen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gòst — gôsta m, im. mn. gôstje tudi gôsti (ȍ ó) 1. kdor je kam povabljen in pogoščen: danes boste naš gost; dobiti, imeti goste; pričakovati, sprejemati goste; odličen, prijeten gost; on je pri njih stalen gost / publ. visoki gostje se bodo seznanili z … Slovar slovenskega knjižnega jezika