-
1 uhaja
(ед.) необходи́мость, нужда́, потре́бность -
2 leakage
[-ki‹]noun ((an act of) leaking: Leakages in several water-mains had been reported; a leakage of information.) uhajanje* * *[lí:kidž]nounprepuščanje, kapljanje, kar uhaja (kaplja)figuratively prediranje v javnost; economy izguba, kalo; skrivnostno izginjanje denarja (kraja); electrical leakage conductance — odvod elektrikeleakage current — tok, ki uhaja -
3 naprej
вперёдnaprej! - пошёл! (vozniku) ступай(те)! (če kdo potrka) войди(те)! -
4 leak
[li:k] 1. noun1) (a crack or hole through which liquid or gas escapes: Water was escaping through a leak in the pipe.) razpoka2) (the passing of gas, water etc through a crack or hole: a gas-leak.) uhajanje plina, vode3) (a giving away of secret information: a leak of Government plans.) uhajanje, pronicanje (informacij)2. verb1) (to have a leak: This bucket leaks; The boiler leaked hot water all over the floor.) puščati2) (to (cause something) to pass through a leak: Gas was leaking from the cracked pipe; He was accused of leaking secrets to the enemy.) uhajati, širiti•- leakage- leaky* * *I [li:k]nounrazpoka, luknja; voda (para), ki uhaja skozi razpoko; figuratively kar se razve, predre v javnost (novica); electrical izguba električnega toka zaradi slabe izolacije; odpor, ki omogoča odtekanje pozitivnega toka v cevi (radio)American vulgar to take a leak — scatiII [li:k]intransitive verbcurljati, kapljati, puščati, biti preluknjan; teči iz česa, uhajati ( out); teči v, predreti (in) -
5 uhaji
(ед.)1) рел. инициа́ция;ingia uhaji — пройти́ инициа́цию
2) пало́мничество в Ме́кку;ingia uhaji — приня́ть исла́м
3) ре́дко см. uhaja
См. также в других словарях:
uhájati — am nedov. (ȃ) 1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapuščati kraj (trenutnega) bivanja: otroci so pogosto uhajali / zaprte živali rade uhajajo // kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno iti, odhajati: uhajati iz zapora; uhajati od doma, v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brtvíti — ím nedov., brtvèn (ȋ í) teh. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja; tesniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dìm — díma m (ȉ í) plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dovòd — óda m (ȍ ọ) 1. glagolnik od dovajati ali dovesti: dovod plina; dovod vode do turbinskih komor 2. teh. naprava, navadno v obliki cevi, po kateri se kaj dovaja: zaradi slabega dovoda plin uhaja; pipa na dovodu ◊ elektr. žična zveza od priključka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gognjáti — ám nedov. (á ȃ) redko govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati: nerazumljivo je gognjal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hohnjáti — ám nedov. (á ȃ) govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati: težko ga je bilo razumeti, ker je hohnjal hohnjáje: hohnjaje je dejal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosljáti — ám nedov. (á ȃ) 1. govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino: težko ga je razumeti, ker noslja; nalahno noslja / kadar govori, noslja 2. redko njuhati: nosljati tobak nosljáje: nosljaje peti nosljajóč a e: nosljajoče govorjenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pískati — am nedov., tudi piskála (í) 1. igrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: godci so godli in piskali; pastir leži v travi in si piska / piskati na piščalko 2. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka piska; glasno, predirljivo piskati;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plín — a m (ȋ) 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponosljáti — ám dov. (á ȃ) 1. izgovoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino: otroci včasih kakšno črko ali besedo ponosljajo 2. redko ponjuhati: najprej je nekoliko ponosljal, nato pa odgovoril / ponosljal je ves tobak, kar ga je imel pri sebi z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škrbína — e ž (í) 1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov: škrbina me boli; zadaj ima samo še škrbine; izpuliti škrbino; rjava škrbina / ekspr. čeprav hodim k zobozdravniku, me škrbine še kar naprej bolijo zobje / pri smehu je kazala škrbine… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
