-
1 brass
1) (an alloy of copper and zinc: This plate is made of brass; ( also adjective) a brass door-knocker.) medenina2) (wind musical instruments which are made of brass or other metal.) trobila•- brassy- brass band
- brass neck
- get down to brass tacks* * *I [bra:s]nounmedenina, med, bron; colloquially denar; music trobila; plural medeninasta posoda; nagrobna plošča, spominska plošča; American slang častniki; figuratively nesramnost, predrznostII [bra:s]adjectivemedeninast, bronast; figuratively predrzen, izzivalen, trmastIII [bra:s]transitive verb & intransitive verbz medenino obiti, obložiti; slang izplačati -
2 instrument
['instrəmənt]1) (a tool, especially if used for delicate scientific or medical work: medical/surgical/mathematical instruments.) pripomoček2) ((also musical instrument) an apparatus for producing musical sounds: He can play the piano, violin and several other instruments.) glasbilo•- instrumentalist* * *I [ínstrumənt]nounorodje, priprava, inštrument; music glasbilo, inštrument; juridically uradni dokument, listina; economy vrednostni papir, plural dispozicije; figuratively sredstvo, orodjeto be instrument in — pomagati k čemu, pripomočieconomy instrument of payment — plačilno sredstvoaeronautics instrument landing — slepo pristajanjeaeronautics instrument flying — slepo letenje, biti vodenelectrical instrument transformer — merilni transformatorII [ínstrumənt]transitive verbmusic uglasbiti, instrumentirati
См. также в других словарях:
trobílo — a s (í) 1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem skozi napete, ustrezno oblikovane ustnice: igrati na trobilo; zvoki trobil / trobila v orkestru so odlična trobilci 2. lijakasta priprava za okrepitev glasu, zvoka:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potèg — éga m (ȅ ẹ) glagolnik od potegniti: poteg vrvi; poteg z roko / z močnim potegom je izruvala rastlino; že s prvim potegom so ujeli veliko rib / svetilka, zvonec na poteg ◊ muz. del trobila, ki se poljubno premika in s tem spreminja višino tona;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uglaševálnik — a m (ȃ) muz. premični kos cevi, zamašek pri trobilih, pihalih za natančno uglasitev: uglaševalnik trobila ◊ elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ústnik — a m (ȗ) priprava cevkaste oblike, v katero se da cigareta, cigara: vtakniti cigareto v ustnik; jantaren, lesen ustnik / ustnik pipe; ustnik za cigarete // temu podoben nastavek: ustnik balona, cevi ♦ muz. del pihala ali trobila, ki ga izvajalec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
