-
1 Ударные музыкальные инструменты
Tolkala -
2 percussion
1) ((in an orchestra, the group of people who play) musical instruments in which the sound is produced by striking them eg drums, cymbals etc: He plays (the) percussion in the orchestra; ( also adjective) a percussion instrument.) tolkala2) (the striking of one hard object against another: A gun is fired by means of percussion.) sunek, udarec•* * *[pə:kʌšən]nounudarec, sunek, pretresmedicine perkusija, pretrkavanje; music percussion instruments — tolkalatechnical percussion drill — dletni sveder -
3 beater
-
4 instrument
['instrəmənt]1) (a tool, especially if used for delicate scientific or medical work: medical/surgical/mathematical instruments.) pripomoček2) ((also musical instrument) an apparatus for producing musical sounds: He can play the piano, violin and several other instruments.) glasbilo•- instrumentalist* * *I [ínstrumənt]nounorodje, priprava, inštrument; music glasbilo, inštrument; juridically uradni dokument, listina; economy vrednostni papir, plural dispozicije; figuratively sredstvo, orodjeto be instrument in — pomagati k čemu, pripomočieconomy instrument of payment — plačilno sredstvoaeronautics instrument landing — slepo pristajanjeaeronautics instrument flying — slepo letenje, biti vodenelectrical instrument transformer — merilni transformatorII [ínstrumənt]transitive verbmusic uglasbiti, instrumentirati
См. также в других словарях:
godálo — a s (á) nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se igra z lokom: godala in tolkala; z godali spremljati pevce / koncert za fagot in godala // star. glasbilo: harmonika mu je bila najljubše godalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pihálo — a s (á) 1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem: pihala so bučno zaigrala; godala, pihala in tolkala / godba na pihala skupina ljudi, ki igra na pihalne instrumente 2. teh. priprava, ki daje, oddaja enakomeren tok zraka:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ropotálo — a s (á) slabš. 1. kar ropota, navadno motorno vozilo: kam se pelješ s tem ropotalom ∙ žarg., muz. raglje in druga ropotala v sodobni glasbi tolkala 2. kdor (rad) veliko in glasno govori: kdo bo poslušal to ropotalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tolkálo — a [u̯k] s (á) 1. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje: potrkati s tolkalom; bronasto tolkalo / tolkalo na vratih 2. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi; tolkač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
