-
1 primerno
• exemplarily -
2 primerno
appropriately, suitably -
3 exemplarily
• primerno; uzorito; uzorno -
4 ably
-
5 admass
[aedmæs]nounAmerican colloquially široke množice, ki se primerno odzivajo na reklamo -
6 age
[ei‹] 1. noun1) (the amount of time during which a person or thing has existed: He went to school at the age of six (years); What age is she?) starost2) ((often with capital) a particular period of time: This machine was the wonder of the age; the Middle Ages.) doba, vek3) (the quality of being old: This wine will improve with age; With the wisdom of age he regretted the mistakes he had made in his youth.) leta4) ((usually in plural) a very long time: We've been waiting (for) ages for a bus.) (celo) večnost2. verb(to (cause to) grow old or look old: He has aged a lot since I last saw him; His troubles have aged him.) postarati (se)- aged- ageless
- age-old
- the aged
- come of age
- of age* * *I [eidž]nounstarost; vek, era, čas; polnoletnostage of fishes geology devongeology the Ice Age — ledena dobatender age — nežna starost, zgodnja mladostwhat age are you? — koliko si star?II [eidž]transitive verb & intransitive verbstarati, postarati (se); fiksirati barvo -
7 chaw
I [čx:]nounčik tobakaII [čx:]transitive verbvulgar hrustati, žvečiti, cmokatito chaw up American popolnoma razbiti; hudo poškodovati; primerno zavrniti -
8 cooker
1) (an apparatus on which food is cooked; a stove: She has an electric cooker.) kuhalnik2) (an apple etc used in cooking, not for eating raw.) (živila) za kuhanje* * *[kúkə]nounkuhalnik; sadje, ki je primerno za kuhanje; poljska kuhinja; kozica -
9 disposedly
-
10 duly
adverb (properly; as expected: The bus duly arrived.) točno* * *[djú:li]adverbprimerno, pravočasno, prav, točno; pristojno -
11 expedient
[ik'spi:diənt](convenient or advisable: It is not expedient to pay him what he has asked.) primerno- expediency* * *I [ikspí:diənt]adjective ( expediently adverb)primeren, ugoden, koristen, prikladen; sebičen, koristoljubenII [ikspí:diənt]nounsredstvo, pomagalo, pomoček; iznajdba; zvijačato hit upon an expedient — znajti se, pomagati sireduced to expedients — prisiljen, da si pomaga, kakor ve in zna -
12 felicity
[fə'lisəti](happiness.) sreča* * *[filísiti]nounsreča, blaženost; primeren izraz, primerno izražanje; srečna najdba; archaic plural ugodne prilike -
13 lend
[lend]past tense, past participle - lent; verb1) (to give (someone) the use of for a time: She had forgotten her umbrella so I lent her mine to go home with.) posoditi2) (to give or add (a quality) to: Desperation lent him strength.) dati•* * *[lend]transitive verbposoditi (to komu); dati (npr. poudarek čemu); prispevatito lend one's aid to s.th. — nuditi čemu podporo, podpreti kajto lend s.o. a box on the ear — prisoliti komu zaučnicoto lend s.o. a (helping) hand (with) — pomagati komu (pri)to lend o.s. to s.th. — spustiti se v kaj, odobravati, pristati na kaj -
14 match
[mæ ] I noun(a short piece of wood or other material tipped with a substance that catches fire when rubbed against a rough or specially-prepared surface: He struck a match.) vžigalica- matchboxII 1. noun1) (a contest or game: a football/rugby/chess match.) tekma2) (a thing that is similar to or the same as another in some way(s) eg in colour or pattern: These trousers are not an exact match for my jacket.) ki se ujema z3) (a person who is able to equal another: She has finally met her match at arguing.) enak4) (a marriage or an act of marrying: She hoped to arrange a match for her daughter.) partija2. verb1) (to be equal or similar to something or someone in some way eg in colour or pattern: That dress matches her red hair.) ujemati se2) (to set (two things, people etc) to compete: He matched his skill against the champion's.) zoperstaviti•- matched- matchless
- matchmaker* * *I [mæč]nounvžigalica; lunta, vžigalna vrvcaII [mæč]nounenak ali enakovreden človek (stvar); economy ista kvaliteta; ženitev, možitev, zakon, (dobra) partija; sport igra, tekmato be (more than) a match for s.o. — biti komu koshis match — njemu enakovreden, njegova ženaIII [mæč]1.transitive verb(primerno) omožiti, oženiti, poročiti (to, with s, z); pariti (živali); primerjati ( with s, z); izigrati koga ( against proti); prilagoditi (to, with s, z); ustrezati, ujemati se (barve); najti, nabaviti kaj ustreznega; American kockati, metati kovance vzrak;2.intransitive verb archaicporočiti se; biti enak, biti kos, ujemati se ( with), biti primeren (to čemu)can you match this silk for me? — mi lahko najdete kaj ustreznega k tej svili?to be matched — biti komu enakovreden; biti komu (čemu) enak, (kos), izenačiti senot to be matched — biti nedosegljiv, ne moči se primerjatieconomy matched order — naročilo za prodajo ali nakup istega števila akcij ali blaga po isti ceni (borza) -
15 opportunely
-
16 proper
['propə]1) (right, correct, or suitable: That isn't the proper way to clean the windows; You should have done your schoolwork at the proper time - it's too late to start now.) pravi2) (complete or thorough: Have you made a proper search?) natančen3) (respectable or well-mannered: Such behaviour isn't quite proper.) spodoben•- properly- proper noun/name* * *I [prɔpə]adjectivepravi, primeren, prikladen ( for za); dostojen, spodoben, neoporečen, korekten (vedenje itd.); svojski, lasten (to komu, čemu); točen, eksakten, natančen; sam, pravi, v ožjem smislu (običajno za besedo; Slovenia ŋ ožja Slovenija); pristojen (oblast); British English colloquially temeljit, dober, pravi (npr. udarci, lopov); grammar lasten ( proper name lastno ime); astronomy lasten (gibanje); heraldry v naravnih barvah; archaic lepmathematics proper fraction — pravi ulomekII [prɔpə]nounecclesiastic maša za posebno priložnost -
17 properly
1) (correctly or rightly: She can't pronounce his name properly.) pravilno2) (completely or thoroughly: I didn't have time to read the book properly.) temeljito* * *[prɔpəli]adverbprimerno, pravilno, pravzaprav, točno, resnično, dostojno; colloquially temeljito, poštenoproperly speaking — pravzaprav, če povem po resnici -
18 railway
1) (a track with (usually more than one set of) two (or sometimes three) parallel steel rails on which trains run: They're building a new railway; ( also adjective) a railway station.) železnica2) ((sometimes in plural) the whole organization which is concerned with the running of trains, the building of tracks etc: He has a job on the railway; The railways are very badly run in some countries.) železnica* * *I [réilwei]nounBritish English železniška proga, železnicaat railway speed — s hitrostjo železnice, figuratively z veliko hitrostjo, bliskovito, hitrocable-railway, electric street railway, elevated railway, narrow-gauge railway, rack-railway, suspended railway, underground railway — žična, električna cestna, nadzemeljska, ozkotirna, zobata, viseča, podzemeljska železnicaII [réilwei]adjectiveželezniškirailway board — žel. direkcijarailway car — železniški voz, vagonrailway company — žel. družbarailway crossing — žel. križiščerailway-engine — žel. lokomotivarailway gauge — širina žel. tirarailway guard — žel. čuvaj ali sprevodnikrailway guide British English žel. vozni redrailway junction — žel. križiščerailway-line — žel. progarailway sleeper — žel. pragrailway station — žel. postajarailway switch — žel. kretnicarailway ticket — žel. vozovnicarailway time-table — žel. vozni redrailway terminus — končna žel. postajarailway traffic — žel. prometIII [réilwei]intransitive verbpotovati, peljati se z železnico; graditi železniške proge -
19 receive
[rə'si:v]1) (to get or be given: He received a letter; They received a good education.) prejeti2) (to have a formal meeting with: The Pope received the Queen in the Vatican.) sprejeti3) (to allow to join something: He was received into the group.) sprejeti4) (to greet, react to, in some way: The news was received in silence; The townspeople received the heroes with great cheers.) sprejeti5) (to accept (stolen goods) especially with the intention of reselling (them).) skriti•- receiver* * *[risí:v]1.transitive verbprejeti, sprejeti, dobiti kaj ( from od koga), dobiti svoj delež; ecclesiastic prejeti (zakrament, obhajilo); sprejeti kot resnično, dopustiti, priznati; vzeti, čuvati, skriti, prikrivati (ukradene stvari); sprejeti vase, ujeti, dobiti (vtis itd.), doživeti, izkusiti; upreti se, ustaviti se čemu; prenesti, pretrpeti (udarec); smatrati, imeti za, priznati za primerno, za táko, kot treba; dočakati, sprejeti koga; nastaniti koga, vzeti pod streho; dopustiti pristop, (to k, into v)to receive a blow (an offer, an order, a compliment) — dobiti udarec (ponudbo, ukaz, kompliment)to receive s.o.'s confession — izpovedati kogato receive s.o. among one's friends — sprejeti koga med svoje prijateljeto receive a present — sprejeti, dobiti dariloproposal received attention — predlog je bil uvaževan, vzet v obzir;2.intransitive verbsprejemati (goste, obiske), prirediti sprejem; radio sprejemati, loviti (valove); biti prejemnik; ecclesiastic prejeti obhajilo, pristopiti k obhajilushe receives once a week — ona sprejema (obiske, goste) enkrat na teden -
20 see
I [si:] past tense - saw; verb1) (to have the power of sight: After six years of blindness, he found he could see.) videti2) (to be aware of by means of the eye: I can see her in the garden.) videti3) (to look at: Did you see that play on television?) gledati4) (to have a picture in the mind: I see many difficulties ahead.) videti5) (to understand: She didn't see the point of the joke.) razbrati6) (to investigate: Leave this here and I'll see what I can do for you.) videti7) (to meet: I'll see you at the usual time.) videti8) (to accompany: I'll see you home.) spremiti•- seeing that
- see off
- see out
- see through
- see to
- I
- we will see II [si:] noun(the district over which a bishop or archbishop has authority.) (nad)škofija* * *I [si:]noun(nad)škofija; (nad)škofovska stolica; archaic prestolthe Holy (Apostolic) See, the See of Rome — sveta stolicaII [si:]1.transitive verbvideti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o), govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti;2.intransitive verbvideti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)worth seeing — vreden, da se vidiI see! — razumem!see?, do you see? — razumeš?, razumete?as far as I can see — kakor daleč mi seže oko; figuratively kolikor morem razbrati, po mojem mišljenjuto see the back figuratively znebiti se obiskovalca, vsiljivcato see s.o. to bed — spraviti koga v posteljoto see s.o. through a difficulty — pomagati komu preko težaveto see eye to eye colloquially strinjati se v mišljenju ( with z)to see with half an eye slang jasno (na prvi pogled, mižé) videtito see s.o. further slang poslati koga k vraguto see good — smatrati (kaj) za dobro, za primernoto see s.o. home — spremiti koga domovI cannot see the joke — ne vem, kaj je smešnega pri temto see life — mnogo izkusiti v življenju, colloquially veselo živetiI don't see him kneeling at her — feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njoto see the light figuratively spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo pravto see the red light figuratively zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnostito see how the land lies — odkriti, kakšen je položajI don't see what he means — ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)you will not see me shot like a dog? — ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?they see too many people — preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejoto see red slang pobesnetito see service colloquially udeležiti se vojnega pohodahe will never see sixty again figuratively je (že) nad 60 let starsee that the door is locked — prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!see this done! — poskrbi (glej), da bo to narejeno!to see things figuratively imeti privide (halucinacije)to see through a brickwall (a millstone) figuratively biti zelo bister, "slišati travo rasti"to see snakes figuratively slang biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensato see one's way — videti, najti način (da se nekaj napravi)he cannot see a yard before his nose figuratively (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom;
- 1
- 2
См. также в других словарях:
priméren — rna o prid., primérnejši (ẹ ẹ̄) 1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: rad bi zidal hišo, pa ne najde primernega kraja; on je primeren za to delo; za dež primerna obutev; stanovanje ni več primerno za bivanje / najti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mésto — a s (ẹ) 1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev; mesto leži, se razprostira ob reki; porušiti mesto; stanovati, živeti v mestu; industrijsko, turistično mesto; mesto Celje, Trst; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasésti — sédem dov., stil. zasèl zaséla; nam. zasést in zasèst (ẹ ẹ̑) 1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega: najboljše prostore so gledalci že zasedli; zasesti sedež, stol / zasedli so mizo pri oknu / zasesti komu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
právi — a o prid. (ȃ) 1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti: vijaki, ki si jih prinesel, niso pravi, pog. ta pravi; kip je šele na vrtu dobil pravo mesto / to so pravi čevlji za mokre jesenske dni / pravi človek je za to nalogo, saj je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sodíti — in sóditi im nedov. (ȋ ọ) 1. odločati o sporni, kazenski zadevi s sodbo: sodnik mora soditi po zakonu, pravično / imeti pravico soditi o življenju in smrti // v obravnavi ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kazenske zadeve in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spádati — am nedov. (ā ȃ) 1. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa: pokrov spada k njegovi škatli; ta vrata ne spadajo k omari / v alpinistovo opremo spada tudi cepin / tudi raziskave spadajo v delovni proces // biti sestavni del sploh: to… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vítek — tka o prid., vítkejši (ȋ) 1. skladno raščen in glede na višino primerno ozek, zlasti v pasu: vitek in velik človek; vitka ženska; vitek kot jelka / ima vitko postavo; vitko telo 2. ki ima glede na višino, dolžino primerno majhen obseg, premer:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
áerovlék — in aêrovlék in áero vlék in aêro vlék a m (ȃ ẹ̑; ȇ ẹ̑) aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brahilogíja — e ž (ȋ) lit. kratko, primerno zgoščeno izražanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brúncelj — clja in na [cǝl] m (ú) nar. panj, čok: Pri tem delu je oče redno imel nalogo, da je na primerno dolžino razžagane brunceljne klal na drobna polenca (F. Finžgar) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika