-
21 estate
[i'steit]1) (a large piece of land owned by one person or a group of people etc: They have an estate in Ireland.) posestvo2) (a piece of land developed for building etc: a housing/industrial estate.) zemljišče3) (a person's total possessions (property, money etc): His estate was divided among his sons.) posest•- estate-car* * *[istéit]nounarchaic stanje; posestvo, posest, zemljišče; dediščina; konkurzna masacolloquially fourth estate — tisk -
22 fancy-type
[faensitaip]nounokrasni tisk -
23 fat
[fæt] 1. noun1) (an oily substance made by the bodies of animals and by some plants: This meat has got a lot of fat on it.) maščoba2) (a kind of such substance, used especially for cooking: There are several good cooking fats on the market.) mast2. adjective1) (having a lot of fat on one's body; large, heavy and round in shape: He was a very fat child.) debel2) (large or abundant: Her business made a fat profit; A fat lot of good that is! (= That is no good at all)) masten•- fatness- fatten
- fatty
- fattiness
- fat-head* * *I [fæt]adjectivemasten, tolst, debel, rejen; rodoviten, ploden, obilen, donosen; neumen, trapast; neobčutljivAmerican smolnat; slang a fat chance — bore malo ali nič upanjaslang a fat lot — presneto maloto cut it fat — pretiravati; živeti ko vrabec v prosuII [fæt]nounmaščoba, tolšča, mast; maža, mazilo; najboljši del; theatre važna vloga v igriall the fat is in the fire — vse je pokvarjeno, ogenj je na strehia bit of fat — nepričakovana sreča, prijetno in donosno deloto live on the fat of the land — razkošno živeti, vse si privoščitifat cat — človek, ki daje denar za politične spletkefat fryer — človek, ki dobiva denar za politične spletkeIII [fæt]transitive verb & intransitive verbpitati; rediti (se)to kill the fatted calf for s.o. — z veseljem koga sprejeti -
24 fourth
1) (one of four equal parts.) četrtina2) (( also adjective) the last of four (people, things etc); the next after the third.) četrti* * *I [fɔ:m]1.adjectivečetrticolloquially the fourth estate — tisk, žurnalistika;2.adverbčetrtičII [fɔ:m]nounčetrtina; četrti dan v mesecuplural blago četrte vrste; American the Fourth (of July) — ɔ. julij, praznik neodvisnosti -
25 full-face
[fúlféis]1.adverblice v lice;2.nounprintingmastni tisk -
26 glyphograph
[glífɔgra:f]nounprinting galvanoplastično izdelana plošča za tisk, glifograf -
27 gutter-press
[gʌtəpres]nounbulvarski tisk -
28 hand-out
* * *[haendaut]nounAmerican slang miloščina, vbogajme; izjava za tisk; prospekt, letak -
29 heavy
['hevi]1) (having great weight; difficult to lift or carry: a heavy parcel.) težek2) (having a particular weight: I wonder how heavy our little baby is.) težek3) (of very great amount, force etc: heavy rain; a heavy blow; The ship capsized in the heavy seas; heavy taxes.) obilen, težek, razburkan4) (doing something to a great extent: He's a heavy smoker/drinker.) strasten5) (dark and dull; looking or feeling stormy: a heavy sky/atmosphere.) preteč, mračen6) (difficult to read, do, understand etc: Books on philosophy are too heavy for me.) težek7) ((of food) hard to digest: rather heavy pastry.) težko prebavljiv8) (noisy and clumsy: heavy footsteps.) težek•- heavily- heaviness
- heavy-duty
- heavy industry
- heavyweight
- heavy going
- a heavy heart
- make heavy weather of* * *I [hévi]adjective ( heavily adverb)težek; prenatovorjen, težko otovorjen, nabit; obilen, bogat (žetev); razburkan (morje); močen, silen (dež); bobneč (grom); oblačen, mračen, preteč (nebo); moreč (tišina); težek, naporen (delo); grob (poteza); težko prehoden, razmočen (cesta); znaten, velik (kupec, naročilo); težko prebavljiv (hrana); težek, težko razumljiv (knjiga); topoglav, okoren, počasen; potrt, žalosten; dolgočasen; noseča; economy medel, slab (trg); printing masten (tisk)heavy guns ( —ali artillery) — težka artilerija, figuratively silovit napad, nevaren nasprotnikheavy metal — težka kovina, figuratively silen vpliv, močna osebnosttheatre heavy scene — mračna scenaeconomy heavy sale — slaba prodajaII [hévi]nountheatre vloga barabe, tak igralec; military top težkega kalibra; plural težka kavalerija; težka industrija -
30 heavy type
[hévitaip]nounprinting masten tisk -
31 heliotypy
[hí:liətaipi]nountisk z želatine -
32 intaglio
I [intá:liou, -tael-]nounglobinski vrez, globinski tisk, gravura, graviran okras, intaglioII [intá:liou]transitive verbvgravirati, vrezati -
33 job
[‹ob]1) (a person's daily work or employment: She has a job as a bank-clerk; Some of the unemployed men have been out of a job for four years.) služba2) (a piece of work or a task: I have several jobs to do before going to bed.) opravilo•- a good job
- have a job
- just the job
- make the best of a bad job* * *I [džɔb]noundelo, opravilo, posel; delo na akord; naloga, dolžnost; služba, položajcolloquially zadeva; colloquially težka naloga; špekulacija, izrabljanje službe za privaten zaslužek; American slang nečeden posel, kraja, rop, zločin; printing akcidenčni tisk; economy job card ( —ali ticket) — seznam delavčevih delovnih urjob analysis — analiza dela, analiza zaposlenostibad job — slaba stvar, težek položaj, neuspehby the job — na akord, od kosa plačano delowhat a job! — to je obupno!to make the best of a bad job — popraviti, kar se še da; molče požreti, ne kazati nevoljeto give it up as a bad job — opustiti kaj, kar je brezupnoit is your job to do — it tvoja naloga je, da to naredišto be on the job — pridno delati, pazitia put-up job — naprej dogovorjen zločin, prevaraAmerican to lie down on the job — zanemarjati delo, zabušavatiAmerican colloquially she is a tough job — ona je žilavaII [džɔb]1.intransitive verbdelati na akord; špekulirati, igrati na borzi, trgovati z delnicami; priložnostno delati;2.transitive verbdati akordno delo; preprodajati, špekulirati s, z; najeti, dati v najem (konja, voz); izrabljati službo za privaten zaslužek ali korist; uničiti kogato job s.o. into a post — vriniti koga na položajAmerican slang to job s.o. out of — oslepariti koga za kajIII [džɔb]nounvbod, zbodljaj, sunek; potegljaj z brzdoIV [džɔb]1.transitive verbzbosti, prebosti; izbosti ( out), izbezati; potegniti konja za brzdo;2.intransitive verbbosti, udariti (at) -
34 jobbing
I [džɔbiŋ]adjectiveakorden, ki dela na akord; priložnostenjobbing tailor — krpar, šivankarprinting jobbing work — akcidenčni tiskII [džɔbiŋ]noundelo na akord; priložnostno delo; preprodajanje, špekulacija; American trgovina na debelo -
35 job-work
[džɔbwə:k]nounakordno delo; printing akcidenčni tisk -
36 John Public
[džɔnpʌblik]nouncolloquially dnevni tisk -
37 letterpress
[létəpres]nounprinting knjižnji tiskalni stroj; tisk brez slik, tekst ob ilustraciji; pisemski obtežilnik -
38 lithochromatics
[liməkrəmaetiks]nounplural barvni tisk, litokromija -
39 live
I 1. [liv] verb1) (to have life; to be alive: This poison is dangerous to everything that lives.) živeti2) (to survive: The doctors say he is very ill, but they think he will live; It was difficult to believe that she had lived through such an experience.) preživeti3) (to have one's home or dwelling (in a particular place): She lives next to the church; They went to live in Bristol / in a huge house.) stanovati4) (to pass (one's life): He lived a life of luxury; She lives in fear of being attacked.) živeti5) ((with by) to make enough money etc to feed and house oneself: He lives by fishing.) preživljati se•- - lived- living 2. noun(the money etc needed to feed and house oneself and keep oneself alive: He earns his living driving a taxi; She makes a good living as an author.) preživljanje- live-in
- live and let live
- live down
- live in
- out
- live on
- live up to
- within living memory
- in living memory II 1. adjective1) (having life; not dead: a live mouse.) živ2) ((of a radio or television broadcast etc) heard or seen as the event takes place; not recorded: I watched a live performance of my favourite opera on television; Was the performance live or recorded?) v živo3) (full of energy, and capable of becoming active: a live bomb) aktiven4) (burning: a live coal.) goreč2. adverb((of a radio or television broadcast etc) as the event takes place: The competition will be broadcast live.) v živo- lively- liveliness
- livestock
- live wire* * *I [laiv]attributive adjective živ; humorously pravi; goreč, živ (ogenj, cigareta, žerjavica); figuratively živahen, svež, aktiven, energičen, vitalen; aktualen, pereč; colloquially buden; neprižgan (vžigalica), nerazstreljen (granata), oster (naboj); electrical nabit z elektriko (žica); direkten (radio, TV prenos); mechanics gonilen, ki se premika; printing pripravljen za tiskII [liv]1.intransitive verbživeti, trajati, zdržati; preživeti; stanovati, živeti;2.transitive verbpreživljatito live in clover — živeti v obilju, živeti brezskrbnolive and learn! — učiš se vse življenjeto live to o.s. — sam zase živetito live within o.s. — povleči se vase, živeti po svojelive and let live — daj še drugim živeti, živi in pusti še druge živetito live by one's wits — znajti se v življenju, živeti od sleparstvalive wage — mezda, ki komaj zaleže za življenje -
40 mackle
[mækl]nounprinting zabrisan tisk, makulatura
См. также в других словарях:
tísk — a m (ȋ) 1. glagolnik od tiskati: tisk se je začel; pripraviti knjigo za tisk; papir za tisk; tisk in vezava / dati rokopis v tisk; knjiga je v tisku se tiska / tisk umetniških reprodukcij / tisk na platno, pločevino, usnje / tekstilni tisk //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tisk — len·tisk; … English syllables
TISK — TüRkiye Isverenler Sendikasi Konfederasyonu (International » Turkish) … Abbreviations dictionary
tisk defineret serie af instruktioner, der kan løse et speci — Analog datarepræsentation Betegnelse for data, der er repræsenteret ved et ikke på forhånd givet antal tilstande (f.eks. temperaturforandringer), modsat digitale data, der alene kan repræsenteres ved kendte talstørrelser … Danske encyklopædi
Geodætisk Institut — (1928 1987) was a Danish state run cartographic institute.It was created by law number 82, of March 31, 1928, combining Generalstabens Topografiske Afdeling and Den danske Gradmaaling, two institutions that did somewhat overlapping cartographic… … Wikipedia
geodætisk — geo|dæ|tisk adj., itk. d.s., e (som vedrører geodæsi) … Dansk ordbog
majestætisk — ma|je|stæ|tisk adj., itk. d.s., e … Dansk ordbog
Occitan conjugation — This article discusses the conjugation of verbs in a number of varieties of the Occitan language, including Old Occitan. Each verbal form is accompanied by its phonetic transcription. The similarities with Catalan are noticeable. Contents 1 First … Wikipedia
drôben — tudi drobán drôbna o tudi ó prid., drobnéjši (ó ȃ ó) 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
négativen — in negatíven vna o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpréti — prèm dov., razpŕl (ẹ ȅ) 1. narediti, da sosednji deli pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: preklal je palico in dele razprl; razpreti veje sadnega drevja / razpreti roke v objem razširiti b) ko niso več drug ob drugem:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika