-
1 affinity
[əfíniti]noun(with, between) sorodnost, podobnost; privlačnost; razumevanje; (to, for) naklonjenost, simpatija; chemistry afiniteta -
2 chemical
* * *I [kémikəl]adjective ( chemically adverb)kemičenII [kémikəl]nounkemični preparat; plural kemikalije -
3 cognation
[kɔgnéišən]nounsorodstvo; istoizvornost; sorodnost, podobnost, analogija -
4 congeniality
[kəndži:niaeliti]nounduševna sorodnost, kongenialnost; (to) simpatija -
5 connectedness
[kɔnéktidnis]nounzveza, povezanost, sorodnost -
6 consanguinity
[kɔnsæŋgwíniti]nounkrvno sorodstvo; sorodnost -
7 elective
[iléktiv]adjective ( electively adverb)volilen, izbiren; na izbiro dan, neobvezen, fakultativen, poljubenchemistry elective affinity — sorodnostAmerican elective course — fakultativni tečaj -
8 kindred
['kindrid] 1. noun plural(one's relatives.) sorodstvo2. adjective(of the same sort: climbing and kindred sports.) soroden* * *[kíndrid]1.noun(krvno) sorodstvo, rod; colloquially sorodniki, družina; figuratively sorodnost (duševna);2.adjectivesoroden, v krvnem sorodstvu; figuratively soroden (po duhu), podoben, enak -
9 kindredship
[kíndridšip]noun(krvno) sorodstvo, sorodnost -
10 kinship
[kínšip]noun(krvno) sorodstvo; figuratively sorodnost -
11 relatedness
[riléitidnis]nounsorodnost; sorodstveno razmerje -
12 relation
1) (a person who belongs to the same family as oneself either by birth or because of marriage: uncles, aunts, cousins and other relations.) sorodnik2) (a relationship (between facts, events etc).) zveza3) ((in plural) contact and communications between people, countries etc: to establish friendly relations.) odnos(i)* * *[riléišən]nounporočilo; pripoved(ovanje); juridically prijava, prijavno gradivo, referat; zveza, (logični, vzročni) odnos, odnošaj ( between med), razmerje, relacija; sorodnost, sorodstvo; sorodnik, -icain relation to — gledé, kar se tiče, v zvezi za faithful relation of all that happened — verno poročilo o vsem, kar se je zgodilopublic relation officer — oseba, ki vzdržuje stik med svojo ustanovo in javnostjo in si prizadeva ustvariti ugodno mnenje o svoji ustanoviwhat relation is he to you? — v kakšnem sorodstvu je on z vami?to be out of (all) relation, to bear no relation to — nobene zveze ne imeti zto entertain (to maintain) commercial (friendly) relations with — vzdrževati trgovinske (prijateljske) zveze zjuridically to have relation to June 1st — nanašati se na 1. junij, biti veljaven od (preteklega) 1. junija -
13 relationship
1) (the friendship, contact, communications etc which exist between people: He finds it very difficult to form lasting relationships.) razmerje2) (the fact that, or the way in which, facts, events etc are connected: Is there any relationship between crime and poverty?) zveza3) (the state of being related by birth or because of marriage.) sorodstvo* * *[riléišənšip]nounsorodstvo, rod, sorodnost; zveza, odnos, razmerje (to do, z); medicine soseščina -
14 synonymity
[sinənímiti]nounsinonimnost, pomenska sorodnost -
15 synonymy
[sinɔnimi]nounsinonimija, soznačnost, pomenska sorodnost; kopičenje sinonimov
См. также в других словарях:
soródnost — i ž (ọ̄) dejstvo, da je kaj s čim sorodno: ugotavljati sorodnost; sorodnost človeka z opicami / etnična, krvna sorodnost / sorodnost med jezikoma je očitna / duševna, miselna, oblikovna sorodnost; sorodnost nazorov, stališč / čutiti z otroki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
afinitéta — e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bližína — e ž (í) 1. majhna krajevna oddaljenost: prilagoditi oči za gledanje na bližino ali daljavo / tu se že čuti bližina mesta // kraj, prostor, ki je blizu: ogledati si iz bližine; nikogar ni v bližini; čakati v bližini; neposredna bližina //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blízu — prisl., blížje in blíže (í) 1. izraža majhno razdaljo, ant. daleč: a) pri mirovanju: ljudje so blizu; hiše stojijo zelo blizu skupaj; tu blizu ni nikogar; od blizu pogledati; redko mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dušéven — vna o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na duša 2: proučevanje duševnih procesov; duševni razvoj, ustroj otroka; duševne bolezni, motnje; duševna zaostalost / odločil se je po težkih duševnih bojih; duševna bolečina, stiska; duševna sorodnost; opisovanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
etimolóški — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etimologe ali etimologijo: etimološka razlaga; etimološka sorodnost besed / etimološki slovar / etimološki pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo izvirno obliko etimolóško prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fílogenétičen — čna o prid. (ȋ ẹ) filogenetski: filogenetična sorodnost / filogenetični razvoj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fílogenétski — a o prid. (ȋ ẹ̑) nanašajoč se na filogenezo: filogenetski izvor; filogenetska sorodnost / filogenetski razvoj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrážati — am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izražati mnenja, pomisleke; izražati presenečenje, veselje; izražati miselno sorodnost s kom; burno izražati svoja čustva; javno izražati svoje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
míselnosten — tna o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na miselnost: notranja, miselnostna sorodnost / miselnostna zabloda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nalíka — e ž (ȋ) knjiž. podobnost, sorodnost: gre za naliko med starostjo in zimo; ugotovil je nalike v motivih obeh komedij / razlagati kaj po naliki z zakoni matematike / vihar je nalika teh njegovih čustev prispodoba ◊ lingv. uravnava jezikovne prvine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
