-
1 companion
[kəm'pænjən]1) (a person etc who accompanies another person as a friend etc: She was his constant companion in his childhood.) tovariš2) (a helpful handbook on a particular subject: The Gardening Companion.) priročnik•- companionship* * *I [kəmpaenjən]noundružabnik, -nica, tovariš(ica), spremljevalec, -lka, sopotnik, -ica; nasprotek, pendant; pripadnik nižjega viteškega reda; nautical stopnišče s palube h kabinam; vrhnje okno kabineII [kəmpaenjən]1.transitive verbspremljati;2.intransitive verb( with) družiti se -
2 rival
1. noun(a person etc who tries to compete with another; a person who wants the same thing as someone else: For students of English, this dictionary is without a rival; The two brothers are rivals for the girl next door - they both want to marry her; ( also adjective) rival companies; rival teams.) tekmec2. verb(to (try to) be as good as someone or something else: He rivals his brother as a chess-player; Nothing rivals football for excitement and entertainment.) kosati se (s kom)- rivalry* * *I [ráivl]1.nountekmec, tekmica, rival, konkurent; archaic sobojevnik, soborecwithout a rival — brez tekmeca, brez enakega, brez primerehe is without a rival — on nima tekmeca, ni mu enakegato be rivals for — rivalizirati, potegovati se obenem (hkrati) za;2.adjectivetekmovalen, konkurenčenrival team sport nasprotno moštvoII [ráivl]transitive verbtekmovati, kosati se, rivalizirati, biti tekmec, skušati prekositi (koga); konkurirati; biti enakhe was rival(l)ed by nobody — nihče mu ni bil kos, mu ni bil enakwater rivals steam as a source of energy — voda konkurira pari kot vir energije; intransitive verb (redko) tekmovati, biti v rivaliteti, rivalizirati ( with z)
См. также в других словарях:
sòbojévnik — a m (ȍ ẹ̑) soborec: spomnili so se padlega junaka in njegovih sobojevnikov / pesnik in njegovi sobojevniki za svobodo ustvarjanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
komilitón — a m (ọ̑) knjiž., redko sobojevnik, tovariš: komilitoni iz kasarne so se mu posmehovali / kot študent je bil med svojimi komilitoni zelo cenjen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oróžje — a s (ọ̑) 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
