-
21 opposite
['opəzit] 1. adjective1) (being on the other side of: on the opposite side of town.) nasproten2) (completely different: The two men walked off in opposite directions.) nasproten2. preposition, adverb(on the opposite side of (something) in relation to something else: He lives in the house opposite (mine).) nasproti3. noun(something that is completely different: Hate is the opposite of love.) nasprotje* * *I [ɔpəzit]adjective ( oppositely adverb)nasproten (to); različenopposite number — nasprotek, pendantto be opposite to — biti nasproti, biti popolnoma drugačen od, nasprotovatiII [ɔpəzit]nounnasprotjeIII [ɔpəzit]adverb & prepositionnasproti, na nasprotni stranito play opposite to sport igrati na nasprotni strani; (film) biti soigralec koga, biti komu partner -
22 other
1.1) (adjective, pronoun the second of two: I have lost my other glove; I've got one of my gloves but I can't find the other (one).) drug2) (adjective, pronoun those people, things etc not mentioned, present etc; additional: Some of them have arrived - where are the others?; The baby is here and the other children are at school.) drug3) ( adjective (with day, week etc) recently past: I saw him just the other day/morning.) oni•2. conjunction(or else; if not: Take a taxi - otherwise you'll be late.) sicer- other than
- somehow or other
- someone/something or other
- somewhere or other* * *I [ʌðə]adjectivedrug, ostali, drugačenother than — razen, različenII [ʌðə]pronoun drugi, -ga, -goof all others — med vsemi, od vseh, pred vsemione from the other — posebej, narazensomeone or other — nekdo, že kdosome day ( —ali time) or other — nekega dne, kadarkoliIII [ʌðə]adverbdrugače ( than kot) -
23 separate
1. ['sepəreit] verb1) ((sometimes with into or from) to place, take, keep or force apart: He separated the money into two piles; A policeman tried to separate the men who were fighting.) ločiti2) (to go in different directions: We all walked along together and separated at the cross-roads.) ločiti se3) ((of a husband and wife) to start living apart from each other by choice.) ločiti se2. [-rət] adjective1) (divided; not joined: He sawed the wood into four separate pieces; The garage is separate from the house.) ločen2) (different or distinct: This happened on two separate occasions; I like to keep my job and my home life separate.) različen•- separable
- separately
- separates
- separation
- separatist
- separatism
- separate off
- separate out
- separate up* * *I [séprit]1.adjectiveoddeljen, oddvojen, ločen ( from od), izoliran; separaten, poseben; posamičen, posamezenseparate maintenance juridically alimenti (ločeno živeče žene)the separate volumes of a book — posamični zvezki knjige;2.nounprintingposeben odtis članka iz revije ali iz zbornika, separat; plural dvodelna oblekaII [sépəreit]1.transitive verbločiti ( from od), oddeliti, razdeliti ( into v), razdružiti; odbrati, izolirati, centrifugirati (mleko); odpustiti iz vojaške službe; juridically (zakonsko) ločitito separate cream from milk — posneti smetano z mleka;2.intransitive verbločiti se, oddeliti se, oddvojiti se, razdružiti se, odcepiti se; (zakonsko) se ločiti -
24 several
['sevrəl] 1. adjective(more than one or two, but not a great many: Several weeks passed before he got a reply to his letter.) nekaj, več2. pronoun(some or a few: Several of them are ill; Of the eggs, several were broken.) nekateri* * *[sévrəl]1.adjective(vsak) posamezen; različen, individualen, posamičen, poedin; več (od njih), nekoliko, nekaj; archaic ločenjoint and several obligation — skupno in poedino jamstvo, solidarno jamstvoI met several members of the club — srečal sem, spoznal sem se z več člani klubawe took our several ways home — šli smo domov vsak po svoji poti;2.nounveč (od njih), nekateriI know several of them — več, nekatere od njih poznam -
25 streaky
-
26 variant
[vʌ/əriənt]1.nounvarianta, različica, inačica; drugačna oblika ali način (of česa);2.adjectiverazličen; ki se oddaljuje ali odstopa ( from od); (redko) spremenljiv, nestalen -
27 varied
-
28 various
['veəriəs]1) (different; varied: His reasons for leaving were many and various.) pester2) (several: Various people have told me about you.) številen•* * *[vʌ/əriəs]adjective ( variously adverb)različen, raznoličen, razen; mnogostranski; poln sprememb; pisan; številen, mnog, več; colloquially (pronoun noun) mnogi, razni (ljudje), več -
29 widely
adverb široko* * *[wáidli]adverb široko, daleč vsaksebi, prostrano; v širokih krogih, splošno, obče; v veliki meri, izredno, zeloto differ widely — zelo se razlikovati, biti zelo različnih mnenj
- 1
- 2
См. также в других словарях:
razlíčen — čna o prid., razlíčnejši (í ȋ) 1. ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje a) med seboj: različni pojavi, pojmi; stavbi sta različni; popolnoma, zelo različen b) pri dveh ali več osebah, stvareh: ločijo jih različni cilji, interesi; obleki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prerazlíčen — čna o prid. (í ȋ) 1. preveč različen: njeni nazori so prerazlični od njegovih / čutil je, da sta prerazlična 2. ekspr. zelo različen: vozovi so bili polni prerazličnih predmetov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razhájati se — am se nedov. (ȃ) 1. odhajati na več strani: množica se razhaja; po tekmi so se gledalci zadovoljni razhajali; hitro, molče se razhajati / zborovalci se počasi razhajajo po domovih / ekspr. proti poldnevu so se megle začele razhajati 2. ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Boris Pahor — Infobox Writer name = Boris Pahor birthdate = Birth date and age|1913|8|28|mf=y birthplace = Trieste, Austria Hungary (now Italy) occupation = Writer notableworks = caption = Boris Pahor in 2007 influences = Edvard Kocbek, Ivan Cankar, Srečko… … Wikipedia
diametrálen — lna o prid. (ȃ) skrajno različen, popolnoma nasproten: diametralni nazori; diametralna pozicija / ekspr. diametralno nasprotje zelo veliko ♦ geom. diametralni točki točki, ki ležita na nasprotnih krajiščih istega premera diametrálno prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diferencírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati razlike v čem: ekonomski razvoj je diferenciral družbo 2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati: diferencirati funkcijo diferencírati se postajati v sebi različen:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
disparáten — tna o prid. (ȃ) knjiž. ki nima s čim drugim nič skupnega; nezdružljiv, različen: disparatni pojmi; na sliki se družijo realno disparatni predmeti; miselnost obeh znanstvenih del je popolnoma disparatna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
divergénten — tna o prid. (ẹ̑) ki je ali postaja vedno bolj različen: pisatelj niha med dvema divergentnima poloma; divergentni kulturni tokovi v srednji Evropi; stališča so bila zelo divergentna / divergentni razvoj ◊ biol. divergentni razvoj organizmov; fiz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
divergírati — am nedov. (ȋ) knjiž. biti ali postajati vedno bolj različen; iti narazen, razhajati se: življenjske poti nekdanjih sodelavcev divergirajo / divergirati v mišljenju ◊ biol. razvijati se v različne smeri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drugáče — prisl. (ȃ) 1. izraža a) drugačen, različen način dejanja: drugače drži pero, pa bo pisalo; dosti drugače govorijo kot mi; zdaj vse drugače živijo kot včasih; elipt. naredite, kar hočete, ne morem drugače ravnati, delati b) v povedni rabi razmere … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drugoróden — dna o prid. (ọ̄) 1. knjiž. ki je drugega rodu, druge narodnosti: priznati jezikovne pravice drugorodnemu prebivalstvu 2. redko drugačen, različen: upoštevati tudi drugorodno, nasprotno mišljenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika