-
1 prime
I 1. adjective1) (first or most important: the prime minister; a matter of prime importance.) prvi2) (best: in prime condition.) odličen2. noun(the best part (of a person's etc life, usually early middle age): He is in his prime; the prime of life.) najboljša leta- primary- primarily
- primary colours
- prime minister
- prime number
- prime time 3. adjectiveprime-time advertising.) v najbolj gledanem terminuII verb(to prepare (something) by putting something into or on it: He primed (=put gunpowder into) his gun; You must prime (=treat with primer) the wood before you paint it.) pripraviti- primer* * *I [práim]adjective ( primely adverb)prvi, prvoten, izviren, osnoven, primaren; bistven, glaven, najvažnejši; prvorazreden, izboren, odličen; mathematics primaren (število), nedeljivmathematics prime to each other — brez skupnega delilcaeconomy prime cost — nabavna cenaastronomy geography prime meridian — začetni (prvi) poldnevnikprime mover physics pogonska moč; technical pogonski stroj; figuratively glavno gibaloPrime Mover — bog, višja silaII [práim]nounzačetek; figuratively pomlad, svitanje, mladost, cvet; višek, popolnost; jedro, srčika; economy najboljša vrsta, izbrana kvaliteta; ecclesiastic ura prve molitve; mathematics primarno število; music prima; sport prvi položaj (pri sabljanju); znak ' (unča, minuta)in one's prime — v najboljših letih, na višku svojih močiIII [práim]transitive verbpripraviti (za delo); military nabiti (orožje); technical grundirati (tudi v slikarstvu); technical naliti vodo v črpalko (pred črpanjem), dovajati vodo v parni kotel, naliti bencin; aeronautics oskrbeti z gorivom; figuratively dajati navodila, podatke, instruirati (npr. pričo); slang opitiprimed military pripravljen za strel (npr. puška), slang pijan -
2 spring
[spriŋ] 1. past tense - sprang; verb1) (to jump, leap or move swiftly (usually upwards): She sprang into the boat.)2) (to arise or result from: His bravery springs from his love of adventure.)3) (to (cause a trap to) close violently: The trap must have sprung when the hare stepped in it.)2. noun1) (a coil of wire or other similar device which can be compressed or squeezed down but returns to its original shape when released: a watch-spring; the springs in a chair.) vzmet2) (the season of the year between winter and summer when plants begin to flower or grow leaves: Spring is my favourite season.) pomlad3) (a leap or sudden movement: The lion made a sudden spring on its prey.) skok4) (the ability to stretch and spring back again: There's not a lot of spring in this old trampoline.) prožnost5) (a small stream flowing out from the ground.) izvir•- springy- springiness
- sprung
- springboard
- spring cleaning
- springtime
- spring up* * *I [spriŋ]1.nounpomlad (tudi figuratively)the spring of life — mladost;2.adjectivespomladanskiII [spriŋ]1.nounskok, odskok; zalet; technical vzmet, pero; elastičnost, prožnost; figuratively duševna prožnost, energija; figuratively impulz, podnet, spodbuda, nagib, motiv, povod; vir, izvir, studenec; plural čas plime; figuratively izvor, poreklo; začetek; razpoka, reža (v lesu); zvitost, zvijanje (deske, grede); obsolete jutranji svit, svitanjeair spring — pnevmatična vzmet (zavora, blažilnik tresenja ali udarcev)day-spring poetically svitanje, svithot springs — topli izviri, toplicemineral springs — slatinski, mineralni izviri (vrelci)spring bed, spring mattress — vzmetna postelja, vzmetna žimnicathe spring has gone out of his step figuratively njegova hoja je izgubila svojo elastičnostto rise with a spring — naglo vstati, skočitito stand up with a spring — planiti kvišku, skočiti na nogeto take a spring — vzeti zalet, skočiti;2.adjectiveelastičen, prožen; vzmetni; (od)skočen; zagonskiIII [spriŋ]1.intransitive verbskočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati ( into kaj), hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati ( from iz); nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti; figuratively priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu); military eksplodirati (o mini); veterinary biti brej, brejiti; obsolete daniti se, svitati se;2.transitive verbsprožiti; hunting dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet); technical opremiti z vzmetmi; British English colloquially "olajšati" koga ( for a quid za funt); figuratively nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)to be sprung slang biti vinjen, pijanto spring to attention military skočiti v pozorto spring to s.o.'s assistance — priskočiti komu na pomočto spring a covey of partridges — dvigniti, preplašiti jato jerebicto spring to the eyes figuratively v oči pastito spring a mine upon s.o. figuratively presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišohe sprang another three shillings, and I accepted — ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejelto spring a surprise on s.o. — presenetiti koga, pripraviti komu presenečenjethe tears sprang to her eyes — solze so ji stopile v oči, so jo oblilewhere did you spring from? — od kod si se pa (ti) vzel?; -
3 fly-time
[fláitaim]nounAmerican pomlad (ko so muhe najnadležnejše) -
4 grass
1) (the green plant which covers fields, garden lawns etc.) trava2) (any species of grass, including also corn and bamboo: He studies grasses.) trava3) ((slang) marijuana.) trava•- grassy- grasshopper
- grassland* * *I [gra:s]nountrava; pašnik, trata; ruša; colloquially beluš; colloquially pomlad; slang policaj, "kifeljc"; ovaduh; slang marihuana, mamiloto cut grass under s.o.'s feet — spodnesti komu tlaat grass — na paši, colloquially na dopustuto go to grass — iti na pašo, colloquially na dopustout at grass — na paši; figuratively brezposeln, na dopustugo to grass! — solit se pojdi!figuratively to send to grass — podreti na tlawhile the grass grows the steed starves — dvakrat da, kdor hitro daII [gra:s]transitive verbgnati na pašo; obložiti z rušo; beliti (lan) na travi; sejati travo; leči na travo; sestreliti (ptiča); uloviti ribo -
5 in
(in(to) usually small pieces: The broken mirror lay in bits on the floor; He loves taking his car to bits.) v koscih; na dele* * *I [in]preposition1.v, na (na vprašanje kje?)in the territory — na ozemlju;2.figurativelyv, pri, nablind in one eye — na eno oko slep;3.v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)put it in your pocket — daj to v žep;4.(stanje, način, okoliščina)in cash — v gotovini; pri denarju (biti)in despair — obupano, v obupuin good health — pri dobrem zdravju, zelo zdravin writing — pismeno;5.v, pri, na (udeležba)to be in it — biti udeležen, udeležiti sethere is nothing in it — ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka);6.(dejavnost, opravilo) pri, vin an accident — pri nesreči, v nesrečiin search of — pri iskanju česa;7.(moč, sposobnost)he has (not) got it in him — to je (ni) pravi mož za to;8.(časovno)in the day, in daytime — podneviin two hours — v dveh urah, čez dve uriin the reign of — za vlade, za časa vladanjain my sleep — v spanju, ko sem spalin time — pravočasno, sčasoma, kdajin (the year) 1940 — leta 1940;9.(namen, smoter)in my defence — v mojo obrambo;10.(vzrok, nagib)in remembrance — v spomin;11.(razmerje, odnos, zveza)in that — ker, kolikorwell in body, but ill in mind — telesno zdrav, a duševno bolanthe latest thing in s.th. — najnovejše na nekem področjuten feet in width — 10 čevljev širok (po širini);12.poin all probability — po vsej verjetnosti;13.(sredstvo, material)dressed in white — oblečen v belo;14.(število, znesek)five in the hundred — pet od sto, ɜ%in twos — po dva, paromaII [in]adverbnotri, noter, vto be in — biti doma, biti v hiši; politics biti na vladi (stranka); biti v modi; sport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj ( oysters are in)to be in for a thing — pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česato be in for it — iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhodain for a penny, in for a pound — kdor reče a, mora reči tudi bin and in — vedno isto, vedno znovaAmerican to be all in — biti čisto izčrpanin with it! — prinesi, odnesi to noterto be in on s.th. — sodelovati pri čem, biti poučen o čemto let s.o. in on s.th. — pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čemIII [in]adjectivepolitics in party — vladajoča strankasport in side — stran, ki je na vrsti za udarecIV [in]noun(večinoma plural) vladajoča strankathe ins and outs — vlada in opozicija; ovinki (ceste, poti); podrobnosti (problema)V [in]transitive verbspraviti (žetev) pod streho -
6 May
-
7 springtime
noun (the season of spring.) pomlad* * *[spríŋtaim]nounspomladanski čas, spomlad (tudi figuratively) -
8 suggestive
[sədžéstiv]adjective ( suggestively adverb)sugestiven; ki namiguje na, da misliti (of na), prikrito ukazuje, daje slutiti, spominja na, napeljuje (of na); figuratively spodbuden, pomembena sky suggestive of spring — nebo, ki spominja na pomlad
См. также в других словарях:
pomlád — i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi pómlad (ȃ) 1. del leta med zimo in poletjem: pomlad se bliža, mineva; ustaviti dela na gradbišču do pomladi / na pomlad se je vrnil ob koncu zime ali v začetku pomladi; sneg je obležal globoko v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slavoj Žižek — Žižek and Zizek redirect here. For the biographical documentary film, see Zizek!. Slavoj Žižek Žižek in 2008 Full name Slavoj Žižek Born 21 March 1949 (1949 03 21) … Wikipedia
léto — 1 a s (ẹ) 1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra: leto ima 365 dni; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto; prva četrtina leta; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto od 1. januarja do 31.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
budíti — ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomladánski — a o prid. (á) nanašajoč se na pomlad: prvi pomladanski dan; pomladanski meseci / pomladansko cvetje / pomladanska dela / pomladanski čas / pomladansko gnezdo prašičev // nav. ekspr. značilen za pomlad: sonce je že kar pomladansko, čeprav je še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomláden — dna o prid. (ȃ) nanašajoč se na pomlad: pomladni meseci / pomladna dela / pomladni čas // nav. ekspr. značilen za pomlad: pravi pomladni dan je, čeprav smo sredi zime / pomladni veter; pomladno nebo / pomladno razpoloženje ◊ bot. pomladni grahor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spomladánski — a o prid. (á) nanašajoč se na pomlad: hladna spomladanska noč / spomladanska pozeba; začelo se je spomladansko deževje / spomladanski plašč; spomladanska solata // nav. ekspr. značilen za pomlad: čeprav je šele februar, je že pravo spomladansko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zíma — e ž (í) 1. del leta med jesenjo in pomladjo: zima se bliža, mineva; nekatere živali zimo prespijo; zime preživlja ob morju; do zime bo hiša vseljiva; vrnil se je sredi zime; dolga, huda, mila, mrzla, suha zima; letošnja zima je bila zelo snežena; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slavko Avsenik — Infobox musical artist Name = Slavko Avsenik Img capt = Slavko Avsenik with his harmonica Background = solo singer Birth name = Slavko Avsenik Born = birth date and age|1929|11|26 Begunje na Gorenjskem, Slovenia Genre = Oberkrain ethnic, polka,… … Wikipedia
Aleš Debeljak — Infobox Writer name = Aleš Debeljak caption = birth date = birth date|1961|12|25|mf=y birth place = Ljubljana, Slovenia, Yugoslavia death date = death place = occupation = Poet, Essayist, Academic spouse = Erica Johnson Debeljak genre = essays,… … Wikipedia
Nevin Birsa (Slovene poet) — Nevin Birsa (August 25 1947 October 1 2003) was a Slovene poet. Birsa was born in the village of Branik (then known as Rihemberk) in the Vipava Valley, in western Slovenia. He studied at the Pedagogic Academy of the University of Ljubljana. He… … Wikipedia