-
21 slope
[sləup] 1. noun1) (a position or direction that is neither level nor upright; an upward or downward slant: The floor is on a slight slope.) nagnjenost2) (a surface with one end higher than the other: The house stands on a gentle slope.) pobočje2. verb(to be in a position which is neither level nor upright: The field slopes towards the road.) nagibati se- sloping* * *I [slóup]nounnagnjenost, nagib, breg, pobočje, poševnost, strmina, padec, višinska razlika; poševen rov (v rudniku); military poševni položaj pušketo carry one's rifle at the slope military nositi puško poševno na ramito climb a slope — vzpenjati se po strmini, po breguto give a slope to — napraviti (nekaj) stnno, dati nagib (čemu)II [slóup]transitive verb & intransitive verbdati poševno obliko, narediti (zemljišče) poševno, nagnjeno; nagniti (se), biti nagnjen (strm), nagibati (se), poševno (strmo) padati ali se spuščati; military položiti puško poševno na ramo; American slang (= slope off) pobrisati jo, izginitito slope about — pohajkovati, postopati, kolovratiti okolislope arms! military puške (poševno) na rame! -
22 slouch
(to sit, move or walk with shoulders rounded and head hanging: He slouched sulkily out of the room; He was slouching in an armchair.) sedeti kot kup nesreče* * *[sláuč]1.nounpripognjena (sklonjena, nemarna, grbava) drža telesa (zlasti pri hoji), mlahava, klecava, lena hoja; klapasti (povešeni, zavihani) krajevci klobuka; American slang neroda, štorhe is no slouch at painting — on ni neroden pri slikanju;2.intransitive verb & transitive verbs slabo držo telesa sedeti ali stati; težko in nerodno hoditi, vleči noge pri hoji; zavihati, povesiti krajevce klobuka; povesiti (ramena)to slouch about — tavati, bloditi, kolovratiti; postopati, pohajkovati -
23 stick around
intransitive verb ostati na mestu, biti razpoložljiv; pohajkovati okoli -
24 straggle
['stræɡl]1) (to grow or spread untidily: His beard straggled over his chest.) razrasti se2) (to walk too slowly to remain with a body of eg marching soldiers, walkers etc.) zaostati•- straggly
- straggliness* * *[strægl]intransitive verbpohajkovati brez cilja, kolovratiti, postopati; oddaljiti se, zaiti, zabloditi; razkropiti se; raztreseno ležati; botany bohotno (bujno, divje, nepravilno) rasti, divje se razrasti; pojavljati se mestoma; figuratively zaviti s prave poti; oddaljiti se od glavne teme -
25 toddle
['todl]((especially of a very young child) to walk unsteadily: The child is toddling.) racati- toddler* * *[tɔdl]1.nounpozibavanje pri hoji, racanje; colloquially pohajkovanje, postopanje, klatenje;2.transitive verb & intransitive verbracati (zlasti o majhnih otrokih), pozibavati se pri hoji; colloquially pohajkovati, postopati, klatiti se; colloquially pobrati se (oditi) -
26 traipse
[tréips]colloquially1.intransitive verb & transitive verbpostopati, pohajkovati okoli;2.nounpohajkovanje -
27 truant
['truənt](someone who stays away from school etc without permission: The truants were caught and sent back to school.) špricar- truancy- play truant* * *[trúənt]1.nounlenuh, delomrznež, brezdelnež; zmuzné; potepinski učenec, "špricar"to play truant — namerno ne iti v šolo, "špricati" šolo;2.adjectivelen, brezdelen, potepinski; zanemarjajoč svoje dolžnoati, zabušantski; ki namerno ne gre v šolo, špricarski; bloden (o mislih)truant officer — uradnik šolske uprave, ki preiskuje primere "špricanja" šoletruant school history vzgojni zavod;3.intransitive verbpohajkovati, postopati, potepati se, lenariti, živeti brez dela, v brezdelju; čas zapravljati; namerno ne iti v šolo, "špricati"; zabušavati; figuratively zanemarjati svoje delo, svoje dolžnosti -
28 walk about
transitive verb voditi okoli; intransitive verb hoditi okoli, sprehajati se brez cilja, pohajkovati, postopatiwalk about! — nadaljuj z delom! (klic častnika vojaku, da prepreči njegov pozdrav)
- 1
- 2
См. также в других словарях:
pohajkováti — újem tudi pohájkovati ujem nedov. (á ȗ; ȃ) hoditi brez cilja, namena: celo popoldne je pohajkoval po mestu; vojaki so v skupinah pohajkovali ob obrežju / pohajkoval je od znanca do znanca // nav. ekspr. lenariti: on nikoli ne pohajkuje /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezbrížen — žna o prid., brezbrížnejši (ȋ) 1. ki je brez zanimanja, ravnodušen: postal je otopel in brezbrižen; delal se je brezbrižnega; brezbrižen do vsega dogajanja; brezbrižen za okolico / vedno je kazal brezbrižen obraz 2. redko brezskrben: brezbrižen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
flankírati — 1 am nedov. (ȋ) pog. postopati, pohajkovati: flankirati po mestu 2 am nedov. in dov. (ȋ) um. biti, stati simetrično na obeh straneh česa: fasado flankirata visoka stolpa; cesto flankirata starinski stavbi flankíran a o: notranja ploskev… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
golomíšiti — im nedov. (í ȋ) redko slepomišiti: kaj bi golomišili, povejte naravnost // ekspr. pohajkovati, postavati: že nekaj časa golomiši tod okrog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klatáriti se — im se nedov. (á ȃ) slabš. potepati se, pohajkovati: ves dan se klatari okrog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klatíti — in klátiti im, tudi klátiti im nedov. (ȋ á; á) 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa // ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotalíti — ím nedov. (ȋ í) premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: kotaliti hlode; velik kolobar sira so kotalili do kamiona; kamenje se kotali po strmini navzdol; pren., knjiž. veter kotali črne oblake kotalíti se 1. ekspr. s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lájdrati — am nedov. (ȃ) pog., slabš. potepati se, pohajkovati: doma bodi, kaj bi lajdrala okoli lájdrati se vlačugati se, vlačiti se: jaz delam, ti se pa lajdraš z babami; kaj vem, s kom se zdaj lajdra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lájhati se — am se nedov. (ā) pog., slabš. vlačugati se, vlačiti se: lajhati se z ničvrednimi ženskami // potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan lajhajo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pohájati — am nedov. (ȃ) 1. bližati se stanju, ko kaj ni več na razpolago: denar mi že pohaja; živila so začela pohajati / starcu so pohajale moči; ko je to poslušala, ji je pohajal pogum; potrpežljivost mi je začela pohajati 2. nav. ekspr. postopati,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pohajkovánje — tudi pohájkovanje a s (ȃ; ȃ) glagolnik od pohajkovati: naveličal se je pohajkovanja po trgovinah / ves dan samo pohajkuje … Slovar slovenskega knjižnega jezika