-
1 fang
[fæŋ]1) (a long pointed tooth especially of a fierce animal: The wolf bared its fangs.) čekan2) (the poison-tooth of a snake.) strupnik* * *I [fæŋ]nounčekan, podočnik, strupnik; zobna korenina, rogelj; ventilacijska cevto fall into s.o.'s fangs — priti komu v krempljeII [fæŋ]transitive verbprijeti, zgrabiti z zobmi; zaliti črpalko z vodo, spraviti jo v tek -
2 master
1. feminine - mistress; noun1) (a person or thing that commands or controls: I'm master in this house!) gospodar2) (an owner (of a slave, dog etc): The dog ran to its master.) lastnik3) (a male teacher: the Maths master.) učitelj4) (the commander of a merchant ship: the ship's master.) kapitan trgovske ladje5) (a person very skilled in an art, science etc: He's a real master at painting.) mojster6) ((with capital) a polite title for a boy, in writing or in speaking: Master John Smith.) gospodič2. adjective((of a person in a job) fully qualified, skilled and experienced: a master builder/mariner/plumber.) mojster3. verb1) (to overcome (an opponent, handicap etc): She has mastered her fear of heights.) premagati2) (to become skilful in: I don't think I'll ever master arithmetic.) obvladati•- masterfully
- masterfulness
- masterly
- masterliness
- mastery
- master key
- mastermind 4. verb(to plan (such a scheme): Who masterminded the robbery?) voditi- master stroke
- master switch
- master of ceremonies* * *I [má:stə]noungospodar; predstojnik, delodajalec; lastnik (hiše, psa itd.); mojster (obrtnik in umetnik); kapitan trgovske ladje; (zlasti British English)učitelj, profesor; British English rektor, ravnatelj (v nekih kolegijih); art mojster, umetnina (starejšega mojstra); university magister; gospodič (nagovor za fante višjih slojev do 16. leta); British English vodja, čuvar (v naslovih na angleškem dvoru); juridically glavni sodni zapisnikar, glavni arhivar na soditču; matrica gramofonske ploščeto be master of s.th. — obvladati kajto be one's own master — biti svoj gospodar, biti neodvisento be master of o.s. — obvladati selike master like man — kakršen gospodar, tak slugato make o.s. master of s.th. — polastiti se česa, obvladati kajhistory Master of the Revels — vodja dvorne svečanostiAmerican economy master agreement — okvirna tarifamusic master chord — prevladujoč trozvokmaster copy — originalni izvod (dokumenta, filma, plošče), avtorski izvod (literarnega dela)technical master pattern — vzorčni modelhistory master singer — mojster pevec (nemški pesniki 1ɔ: 16. stol.)master touch — mojstrstvo; uglajenost, zadnja ugladitev, izpiljenje (npr. teksta)technical master wheel — glavno pogonsko koloII [má:stə]transitive verbzagospodovati, obvladati, ukrotiti, premagati, mojstrovati -
3 tooth
[tu:Ɵ]plural - teeth; noun1) (any of the hard, bone-like objects that grow in the mouth and are used for biting and chewing: He has had a tooth out at the dentist's.)2) (something that looks or acts like a tooth: the teeth of a comb/saw.)•- teethe- toothed
- toothless
- toothy
- toothache
- toothbrush
- toothpaste
- toothpick
- be
- get long in the tooth
- a fine-tooth comb
- a sweet tooth
- tooth and nail* * *I [tu:m, ti:m]noun(plural teeth) zob; tech zob (žage, glavnika itd.); zob kolesa; konica; kavelj; parožek; figuratively nagnjenje, posebna ljubezen (do)tooth and nail figuratively z vso močjo; neizprosnoby the skin of one's teeth figuratively za las, komaj še (uiti)in the teeth of — kljub, navzlic; protifrom the teeth outward figuratively površnoartificial tooth, false tooth — umeten zobcorner (dog, eye, laniary) tooth — podočnikincisor (incision, cutting) tooth — sekalec (zob)to cast s.th. in s.o.'s teeth — komu kaj v zobe (v obraz) vreči; očitatito cut one's eye-teeth figuratively začeti spoznavati življenjeto draw s.o.'s teeth figuratively pristriči komu krila, napraviti koga neškodljivegato fight (to struggle) tooth and nail — boriti se z vsemi močmi (zagrizeno, nepopustljivo)to get one's teeth into s.th. — zagristi se v kaj; trmasto (nepopustljivo) se česa lotitito have a sweet tooth — biti sladkosneden, rad imeti sladkarijeto lie in one's teeth — v obraz lagati; nesramno, predrzno lagatithis set my teeth on edge — zaskominalo me je ob tem; to me je razburilo (ozlovoljilo)to take the bit between one's teeth figuratively postati trmoglav; upreti se; osamosvojiti seII [tu:m]transitive verbnazobčati, ozobiti ( a saw žago); opremiti z zobmi; gristi, žvečititoothed wheel — zobato kolo; intransitive verb technical prije(ma)ti z zobci (o zobatih kolesih) -
4 tush
I [tʌš]noun(konjski) podočnik; dolg in koničast zobII [tʌš]1.interjectionfej!; pah!;2.intransitive verb obsoleteomalovaževalno, posmehljivo se izraziti -
5 canine teeth
(in man, the four sharp-pointed teeth.) podočnik
См. также в других словарях:
podóčnik — a m (ọ̑) 1. koničast zob pod očesom: otroku že rastejo podočniki / močno razviti podočniki pri divjem prašiču ♦ anat. vsak od dveh zob med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom 2. podočnjak: imela je podočnike, kakor da ne bi spala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čekàn — ána m (ȁ á) podočnik pri prašiču: divjega prašiča spoznaš po čekanih // nav. mn., nizko zob sploh: ima še nekaj majavih, rumenih čekanov; zapri usta in skrij čekane ◊ arheol. orožje v obliki ozke, ukrivljene sekire s koničastim temenom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čêkelj — klja m (é) redko podočnik pri prašiču; čekan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deráč — a m (á) močen podočnik pri zvereh: volk je zasadil derače ovci v vrat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očnják — a m (á) star. podočnik (pri živalih): izpuliti očnjak; mačka ima štiri očnjake … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podóčen — čna o prid. (ọ̑) anat. ki je pod očesom, očmi: podočna oteklina / podočni predel podočje; podočni zob podočnik; podočna kost ličnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podočnják — a m (á) 1. modrikasta polkrožna lisa pod očesom zaradi utrujenosti, slabokrvnosti: bila je bleda, z izrazitimi podočnjaki 2. podočnik: izpuliti podočnjak / močno razviti podočnjaki pri divjem prašiču … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pródnik — a m (ọ̑) prodni kamen: nasipina iz debelih prodnikov ◊ lov. prodnik podočnik v zgornji čeljusti pri jelenu; zool. krivokljuni prodnik ptica z dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Calidris ferruginea … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trgáč — a m (á) kdor trga grozdje ob trgatvi: najeti trgače; pesem trgačev; trgači in brentači ♦ lov. pes, ki z zobmi trga najdeno ustreljeno divjad; vet. močen podočnik pri zvereh; derač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trójka — e ž (ọ̑) 1. pog. številka tri: obkrožiti trojko / na tej progi vozi trojka tramvaj, avtobus številka tri ∙ žarg., med. izpuliti trojko podočnik 2. pog. pozitivna ocena, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobro: dobiva same trojke; v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
