-
1 harmonica
(a kind of small musical instrument played with the mouth.) orglice* * *[ha:mɔnikə]nounorglice -
2 mouth-organ
noun (a small musical instrument played by blowing or sucking air through its metal pipes.) orglice* * *[máumɔ:gən]nounmusic orglice -
3 harmonicon
[ha:mɔnikən]nounorglice; music orkestrion -
4 organ
I ['o:ɡən] noun1) (a part of the body or of a plant which has a special purpose: the reproductive organs.) organ2) (a means of spreading information, eg a newspaper: an organ of the Communist Party.) glasilo•- organic- organically II ['o:ɡən](a usually large musical instrument similar to a piano, with or without pipes: He plays the organ; an electric organ.) orgle- organist* * *[ɔ:gən]nounorgan (tudi anatomy); glas; orodje, pripomoček; glasilo, časopis; music orgle (tudi pipe ŋ)organ builder — orglar, kdor orgle dela -
5 piano-organ
[piaenouɔ:gən]nounmusic orglice
См. также в других словарях:
órglice — lic ž mn. (ọ̑) 1. manjše glasbilo z odprtinami in jezički, ki ob vpihavanju in izpihavanju proizvajajo tone: vedno je nosil s seboj tudi orglice / otroške orglice 2. etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebelc trstike; trstenke: sam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
orglíce — see orgellíce … Old to modern English dictionary
Kamnik — Vieille ville de Kamnik Administration Pays … Wikipédia en Français
Slavko Avsenik — Infobox musical artist Name = Slavko Avsenik Img capt = Slavko Avsenik with his harmonica Background = solo singer Birth name = Slavko Avsenik Born = birth date and age|1929|11|26 Begunje na Gorenjskem, Slovenia Genre = Oberkrain ethnic, polka,… … Wikipedia
harmónika — e ž (ọ) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglice… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
píhati — am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritíkati — am nedov. (ȋ) 1. dajati k čemu tako, da pride do dotika: pritikala je svojo glavo k njegovi; pritikati orglice k ustom 2. ekspr. dodajati: njihovim imenom so pritikali smešne vzdevke / povej, kot je bilo, nič ne pritikaj / pritikali so mu besedo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trstén — a o prid. (ẹ̑) ki je iz trsta, trstov: trsten stol / trstena cevka, palica ● nar. trsteni vrabec trstni strnad ◊ etn. (trstene) orglice trstenke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvóčen — čna o prid., zvóčnejši (ọ̄ ọ̑) 1. nanašajoč se na zvok: zvočni pojavi / zvočna naprava, priprava / zvočni signal, znak / zvočni dražljaj / dosegati posebne zvočne učinke; zvočni vtis govora; zvočna podoba besede; zvočna skladnost / zvočni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika