-
41 haste
[heist]((too much) speed: Your work shows signs of haste - there are too many mistakes in it.) naglica- hasten- hasty
- hastily
- hastiness
- in haste
- make haste* * *I [héist]nounnaglica, prenagljenostmore haste, less speed — tudi počasi se daleč prideII [héist]intransitive verb poetically hiteti -
42 hook
[huk] 1. noun1) (a small piece of metal shaped like a J fixed at the end of a fishing-line used for catching fish etc: a fish-hook.) trnek2) (a bent piece of metal etc used for hanging coats, cups etc on, or a smaller one sewn on to a garment, for fastening it: Hang your jacket on that hook behind the door; hooks and eyes.) kavelj; zapenec3) (in boxing, a kind of punch with the elbow bent: a left hook.) ločnik2. verb1) (to catch (a fish etc) with a hook: He hooked a large salmon.) uloviti na trnek2) (to fasten or to be fastened by a hook or hooks: He hooked the ladder on (to the branch); This bit hooks on to that bit; Could you hook my dress up down the back?) obesiti na kavelj, zapeti3) (in golf, to hit (the ball) far to the left of where it should be (or to the right if one is left-handed).) poslati kroglo daleč v levo•- hooked- by hook or by crook
- off the hook* * *I [huk]nounkavelj, kljuka; trnek; zapenec, pripenjec; oster ovinek, rečni zavoj, ovinkast rt; sport ločnik (udarec pri boksu); figuratively past, zanka; plural slang kremplji, prstislang off the hooks — vznemirjen, prismojenslang to drop off the hooks — umretihook, line, and sinker — popolnomaslang on one's own hook — na svojo pestslang to take ( —ali sling) one's hook — zbežati, pete si brusitito have s.o. on one's hook — imeti koga v oblastiII [huk]1.transitive verbkriviti, ukriviti; zakavljati, obesiti na kavelj; zapeti (in v, on, up na); uloviti na trnek (tudi figuratively); slang ukrasti; sport udariti od strani (boks); udariti kroglo v levo (golf); nabosti na rogove;2.intransitive verb (u)kriviti se, viseti na kavlju; pustiti se zapeti; čvrsto se oprijeti (to česa, koga)slang to hook it — pobrisati jo -
43 hull
(the frame or body of a ship: The hull of the ship was painted black.) ladijski trup* * *I [hʌl]1.nounbotanyluščina, strok, lupina; figuratively ovoj;2.transitive verbluščitiII [hʌl]nounnautical ladijski truphull down — daleč (ladja); skrit (tank)III [hʌl]transitive verbnautical zadeti v ladijski trup (torpedo) -
44 like
I 1. adjective(the same or similar: They're as like as two peas.) podoben2. preposition(the same as or similar to; in the same or a similar way as: He climbs like a cat; She is like her mother.) kakor3. noun(someone or something which is the same or as good etc as another: You won't see his like / their like again.) nekaj takega kot4. conjunction((especially American) in the same or a similar way as: No-one does it like he does.) tako kot- likely- likelihood
- liken
- likeness
- likewise
- like-minded
- a likely story!
- as likely as not
- be like someone
- feel like
- he is likely to
- look like
- not likely! II verb1) (to be pleased with; to find pleasant or agreeable: I like him very much; I like the way you've decorated this room.) imeti rad, biti všeč2) (to enjoy: I like gardening.) imeti rad•- likeable- likable
- liking
- should/would like
- take a liking to* * *I [laik]adjectiveenak, podoben, sličen (komu, čemu)and ( —ali or) the like — in tako dalje, in temu sličnowhat is he like? — kakšen je?II [laik]adverb archaic enako, slično; vulgar tako rekočIII [laik]prepositionto look like — biti podoben komu, čemuwhat does he look like? — kako izgleda?to feel like s.th. — biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kajI feel like sleeping — rad bi spal, želim si spatilike that — tak, tako, na tak načincolloquially this is something like! — to se lepo sliši, to je že boljšecolloquially that is more like it! — to se že boljše slišilike father, like son — jabolko ne pade daleč od drevesalike master, like man — kakršen gospodar, tak slugalike a shot — kot bi izstrelil, brez pomislekacolloquially like anything — besno, noro, kot norIV [laik]conjunctionvulgar & colloquially ko da bi (za popolnim stavkom)he trembled like he was afraid — trepetal je, ko da bi se balV [laik]nounnekaj sličnega, nekaj takega, nekaj enakega; sport izenačevalen udarec (golf)and the like in — slično, in tako daljemix with your likes! — druži se s sebi enakimicolloquially the likes of me — meni enakicolloquially not for the likes of me — ne za ljudi mojega kovaVI [laik]1.transitive verbrad imeti, marati, ugajati, všeč biti; rad (jesti, piti itd.); colloquially prijati, dobro deti;2.intransitive verbhoteti, želetiI like that! — kaj takega!what do you like better? — kaj imaš rajši?I like coffee, but it does not like me — rad imam kavo, a ne dene mi dobrodo as you like — delaj, kar hočešif you like — če hočeš, če želišI am stupid if you like but — mogoče sem neumen, vendarVII [laik]nounnagnjenje, posebna ljubezen -
45 lip
[lip]1) (either of the folds of flesh which form the edge of the mouth: She bit her lip.) ustnica2) (the edge of something: the lip of a cup.) rob•- - lipped- lip-read
- lipstick
- pay lip-service to* * *I [lip]nounustna, ustnica; plural usta, šoba; slang predrznost, nesramnost, jezikanje; rob (jame, rane); kljun (posode)to bite one's lip — gristi si ustnico (v jezi), zadrževati smehslang to give lip — jezikati, predrzno odgovarjatito hang on s.o.'s lips — napeto koga poslušatito keep a thing within, one's lips — obdržati kaj zaseslang none of your lip! — ne bodi predrzen!, ne jezikaj!II [lip]transitive verbdotakniti se z usti; poetically poljubiti; oplakovati (breg reke); mrmrati, šepetati -
46 mark
1. noun1) ((also Deutsche Mark, Deutschmark) the standard unit of German currency before the euro.)2) (a point given as a reward for good work etc: She got good marks in the exam.)3) (a stain: That spilt coffee has left a mark on the carpet.)4) (a sign used as a guide to position etc: There's a mark on the map showing where the church is.)5) (a cross or other sign used instead of a signature: He couldn't sign his name, so he made his mark instead.)6) (an indication or sign of a particular thing: a mark of respect.)2. verb1) (to put a mark or stain on, or to become marked or stained: Every pupil's coat must be marked with his name; That coffee has marked the tablecloth; This white material marks easily.)2) (to give marks to (a piece of work): I have forty exam-papers to mark tonight.)3) (to show; to be a sign of: X marks the spot where the treasure is buried.)4) (to note: Mark it down in your notebook.)5) ((in football etc) to keep close to (an opponent) so as to prevent his getting the ball: Your job is to mark the centre-forward.)•- marked- markedly
- marker
- marksman
- marksmanship
- leave/make one's mark
- mark out
- mark time* * *I [ma:k]nounznak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig; British English red, ocena (šolska); economy varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča; figuratively standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka); military tip, model; sport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks); history marka, mejno ozemljeear mark — razpoznavni znak na ušesu, figuratively razpoznavni znakmark moot — občinski zbor, shodbelow the mark — pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolanbeside the mark — mimo tarče, figuratively netočen, nepravilen, zgrešen, irelevantenAmerican slang easy mark — lahkovernežsport to get off the mark — startatito hit the mark — zadeti, uspetito make one's mark upon ( —ali with) — uspeti, uveljaviti se prislang not my mark — ni po mojem okusu, mi ne odgovarjato miss the mark — zgrešiti, ne uspetioff the mark — čisto napačen, zgrešento overshoot the mark — ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predalečeconomy trade mark — varstvena (tovarniška) znamkaup to the mark — na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravjawide of the mark — daleč mimo, figuratively zelo zgrešenwithin the mark — v dovoljenih mejah, upravičenII [ma:k]transitive verbzaznamovati, označiti; vžgati znak, žigosati, pustiti znanienje, biti znak ( for za); izbrati določiti predvideti ( for za); izraziti, pokazati; redovati (v šoli); opaziti, zapomniti si; economy označiti blago, določiti blagu ceno; sport kriti, ovirati nasprotnika (nogomet)to mark time — tolči takt z nogami, stopati na mestu; figuratively čakati, ostati na mestuthat marks him for a leader — to kaže, da bi bil primeren za voditeljamark my words! — zapomni si moje besede!mark! — pazi!III [ma:k]nounmarka (denar); mera za težo zlata in srebra (ca 8 unč) -
47 mile
((sometimes abbreviated to m when written) a measure of length equal to 1,760 yards (1.61 km): We walked ten miles today; 70 miles per hour (sometimes written mph); a ten-mile hike.) milja* * *[máil]nounmilja (1609 m)miles easier (better, worse) — mnogo lažje (boljše, slabše)miles apart — na milje oddaljen, figuratively neizmerno dalečfiguratively not to come within a mile of — ne približati se niti za korakgive him an inch and he will take a mile — če mu ponudiš prst, zagrabi celo rokocolloquially that sticks out a mile — to še slepec vidifiguratively to miss s.th. by a mile — popolnoma zgrešitinautical to make short miles hitro jadrati, pluti -
48 much
comparative of; see more* * *I [məč]adjectivemnogoso much water — toliko vode, sama vodacolloquially he is too much for me — nisem mu dorastel, ne pridem mu do krajaII [məč]adverbmnogo; zelo (v sestavljenkah: ŋ-admired); zelo, veliko (pred komparativi: much stronger); daleč (pred superlativi: much the oldest); skorajhe, as much as any — on, prav tako kot kdo drugmuch less — mnogo manj, kaj šele, da ne rečemcolloquially not much — komaj da (v odgovoru)how much? — koliko?III [mač]nounmnogo, velika stvar, nekaj posebnegamuch will have more — kolikor več imaš, toliko več želiš -
49 near
[niə] 1. adjective1) (not far away in place or time: The station is quite near; Christmas is getting near.) blizu2) (not far away in relationship: He is a near relation.) bližnji2. adverb1) (to or at a short distance from here or the place mentioned: He lives quite near.) blizu2) ((with to) close to: Don't sit too near to the window.) v bližini3. preposition(at a very small distance from (in place, time etc): She lives near the church; It was near midnight when they arrived.) blizu4. verb(to come near (to): The roads became busier as they neared the town; as evening was nearing.) približati (se)- nearly- nearness
- nearby
- nearside
- near-sighted
- a near miss* * *I [níə]adverbblizu, v bližini, bližje; colloquially skoraj, málodane; figuratively varčno; (z negacijo) niti približnofar and near — od blizu in daleč, povsodnear at hand — pri roki, blizuII [níə]adjectivebližnji; pereč (problem); skop, varčen; levi (del živali, ceste); zvest (prevod)it was a near thing — komaj je šlo, za las je manjkaloAmerican near true — skoraj gotovoIII [níə]transitive verb & intransitive verbpribližati (se), približevati se (to) -
50 off
(to register or record time of arriving at or leaving work.) zaznamovati čas prihoda na delo in odhoda z dela* * *I [ɔ(:)f]adverb1.(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč ( he rode ŋ odjahal je);2.3.od, proč, dol, raz ( off with your hat odkrij se);4.ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.);5.prekinjen, končan, razprodan ( the bet is ŋ stava ne velja več, the whole thing is ŋ vse je padlo v vodo, oranges are ŋ pomaranč ni več);6.(dela) prost ( to take a day ŋ vzeti si prost dan);7.čisto, do kraja ( to drink ŋ vse izpiti, to sell ŋ razprodati);8.economy (trg) medel, slab ( the market is ŋ);9.ne sveže, pokvarjeno (hrana);10.sportne v formi;11.Americanv zmoti ( you are off on that point motiš se v tem);razno: be off!, off you go!, off with you! — odidi, proč s teboj!to be off — oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little ŋ), biti odpovedanright off, straight off — takojto see s.o. off — spremiti koga, ki odpotujehow are you off for? — kako si kaj z (denarjem)?II [ɔ(:)f]preposition (proč, stran) odoff duty — prost, ne v službislang off one's feed — brez apetitato get s.th. off one's chest — olajšati si dušo, izpovedatislang off one's head — prismojen, norkeep off the grass! — ne hodi po travioff the map — izbrisan, ki je izginilsport off side — nedovoljen del igriščaoff the point — nevažno, nebistveno, ki ne spada k stvariIII [ɔ(:)f]adjectivebolj oddaljen; stranski (ulica); figuratively postranski; desni (konj, stran česa, stran pri kriketu); prost (dan); slabši od običajnega; (zlasti economy) manjvreden, slabše kakovosti, ki ne ustreza ( off size); neverjeten; nesvež (sadje)an off chance — slabo upanje, majhna verjetnostoff colour — slabše barve (dragulj), bled, nezdrav (človek)off day — prost dan, figuratively slab danoff guard — nepazljiv, nečuječ, nepripravljenBritish English the off side of the road — desna stran ceste, bolj oddaljena stranIV [ɔ(:)f]noundesna stran pri kriketuV [ɔ(:)f]transitive verbcolloquially odpovedati, razveljaviti (pogodbo); zapustiti, oditi -
51 out
(to allow to come in, go out: Let me in!; I let the dog out.) spustiti noter, izpustiti* * *I [áut]adjectivezunanji; sport ki ni na udarcu (kriket), ki ni na domačem igrišču, ki je izven igrišča; politics ki ni v vladi; ki odhaja (vlak)II [áut]adverb1.2.zunaj, zdoma ( he is ŋ zunaj je, ni ga doma);3.ne na delu ( a day ŋ prost dan);4.militaryna (bojnem) polju, nautical na morju;5.ne v zaporu ( out on bail na svobodi proti kavciji);6.priobčen (knjiga the book came out in June), predstavljen javnosti (dekle);7.odkrit ( the secret is ŋ tajna je prišla na dan);8.sportzunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran;9.politicsne v vladi ( the democrats are ŋ);10.ne v vaji ( my fingers are ŋ);11.porabljen, ne na zalogi ( the potatoes are ŋ);12.do kraja, čisto (to hear s.o. ŋ koga do kraja poslušati, tired ŋ čisto izčrpan);13.izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka);14.napačen, zmoten ( his calculations are ŋ njegovi računi so napačni);15.dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga);16.jasno, glasno ( to laugh ŋ glasno se zasmejati, speak ŋ! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!);17.aeronauticskončan (pogovor);18.raznoout and out — popolnoma, docelaout and about — (zopet) na nogah, pokonciout and away — daleč (najboljši itd.)to be out — miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašenthat is out! — ne pride v poštev!to be out for s.th. — iskati kaj, zavzeti se za kajto be out with s.o. — ne biti več prijatelj, biti hud na kogato have it out with s.o. — razčistiti stvar s komout with him! — ven ga vrzi!III [áut]prepositioniz, ven, izven, zaradifrom out — iz, izvento be out of one's depth — ne znati dovolj; prevzeti seto be out of a thing — ne imeti več česa, zmanjkatito bo out of it — ne imeti pojma, ne biti vključenout of keeping with — neharmoničen, neprimerenout of place — ne na pravem mestu, neumestenout of the question — nemogoče, ne pride v poštevout of shape — izmaličen, v slabi kondicijiout of sorts — razdražljiv, sitenout of the way — odročen, nenavadenout of wedlock — nezakonski, ne v zakonu (otrok)out of one's own head — sam od sebe, na svojo pobudoeconomy out of stock — razprodan, ne več na zalogiIV [áut]interjectionpoberi se!, izgini!archaic out upon you! — sram te bodi!V [áut]1.transitive verb(s silo) ven vreči; knockoutirati;2.intransitive verbpriti na danVI [áut]nounzunanja stran; izhod (tudi figuratively)printing izpustitev besede ali besed v tekstu; American plural spor; American economy plural pošle zaloge ali blago; politics plural tisti ki niso na oblasti, opozicija; American at outs with everyone — z vsemi skregan -
52 perspective
[pə'spektiv]1) (the way of drawing solid objects, natural scenes etc on a flat surface, so that they appear to have the correct shape, distance from each other etc: Early medieval paintings lacked perspective.) perspektiva2) (a picture or view of something: I would like a clearer perspective of the situation.) slika•* * *I [pəspéktiv]adjective ( perspectively adverb)perspektiven, ki kaže v perspektivi, gledan od daleč, gledan z gotovega stališčaII [pəspéktiv]noungeometry art perspektiva, risba, slika iz perspektive; upanje, pričakovanje, obet; vidik, razgled; figuratively pogled v globino, prihodnost; pogled na stvari, dogodke v pravi luči -
53 pole
I [pəul] noun1) (the north or south end of the Earth's axis: the North/South Pole.) tečaj2) (the points in the heavens opposite the Earth's North and South Poles, around which stars seem to turn.) pol3) (either of the opposite ends of a magnet: The opposite poles of magnets attract each other.) pol4) (either of the opposite terminals of an electric battery: the positive/negative pole.) pol•- polar- polar bear
- the pole star
- be poles apart II [pəul](a long, thin, rounded piece of wood, metal etc: a telegraph pole; a tent pole.) drog* * *I [póul]nounastronomy geography tečaj, pol (zemeljski); mathematics pol, skrajna točka osi skozi krog ali kroglo; electrical physics (pozitivni ali negativni) pol, magnetni pol; figuratively nasprotje, ekstremto be poles asunder ( —ali apart) — biti diametralno nasproten, daleč narazenII [póul]nounkol; (telegrafski) drog; prekla (za fižol)sport palica (za skoke); ojnica (voza); nautical jadrnik; drog za potiskanje čolnov; dolžinska mera (5,029 m); površinska mera (2ɜ,29ʌ m2); figuratively to climb up the greasy poles — premagati velike težave, lotiti se težke stvarinautical under bare poles — s spuščenimi jadrislang up the pole — čez les, prismojen; v škripcihIII [póul]transitive verbporivati čoln z drogom; preklati fižol -
54 precious
['preʃəs](of great value: precious jewels.) dragocen- precious stone
- precious few/little* * *I [préšəs]adjective ( preciously adverb)dragocen, drag (kamen); plemenit, žlahten (kovina); ljub, drag; figuratively nenaraven, afektiran; colloquially lep, popolnmy precious! — ljubezen moja!II [préšəs]adverb colloquially nenavadno, vražje, zelo -
55 pretty
['priti] 1. adjective1) ((not usually of boys and men) pleasing or attractive: a pretty girl/tune/picture/dress.) čeden2) (used jokingly: This is a pretty mess!) lep2. adverb(rather: That's pretty good; He's pretty old now.) precej- prettily- prettiness
- pretty much the same
- alike
- pretty well* * *I [príti]adjective ( prettily adverb)ljubek, čeden, prisrčen, dražesten, mikaven; afektiran, izumetničen, gizdav; colloquially precejšenAmerican a pretty pass — kritičen položajII [príti]nounlep človek, lepa stvar; vrezan rob v kozarcu; American plural okraski, lepe oblekemy pretty — lepotec (-tička) moj(a), moja draga, moj dragiIII [príti]adverbprilično, precejpretty good — kar dober, ne slabslang sitting pretty — kot ptička na vejiIV [príti]transitive verb to pretty up — polepšati -
56 range
[rein‹] 1. noun1) (a selection or variety: a wide range of books for sale; He has a very wide range of interests.) izbor; vrsta2) (the distance over which an object can be sent or thrown, sound can be heard etc: What is the range of this missile?; We are within range of / beyond the range of / out of range of their guns.) domet3) (the amount between certain limits: I'm hoping for a salary within the range $30,000 to $34,000; the range of a person's voice between his highest and lowest notes.) razpon4) (a row or series: a mountain range.) (gorska) veriga5) (in the United States, land, usually without fences, on which cattle etc can graze.) pašnik6) (a place where a person can practise shooting etc; a rifle-range.) strelišče7) (a large kitchen stove with a flat top.) štedilnik2. verb1) (to put in a row or rows: The two armies were ranged on opposite sides of the valley.) razvrstiti (se)2) (to vary between certain limits: Weather conditions here range between bad and dreadful / from bad to dreadful.) segati3) (to go, move, extend etc: His talk ranged over a number of topics.) raztezati se•- ranger* * *I [réindž]nounvrsta, niz, veriga, serija, red (zgradb, gorá); commerce zbirka, kolekcija; lestvica, skala; skrajna meja, domet, streljaj, figuratively akcijski radij, oddaljenost; svoboda gibanja; obseg, območje, polje (delovanja), sfera, prostor; razpon, obsežnost; področje za pašo, za lov; ravnina, poljana, prerija; štedilnik, kuhinjska (električna, plinska) peč, ognjišče; (= shooting-range — strelišče); pohajkovanje, klatenje, potovanjeat close range — iz neposredne bližine, od blizuat short range — iz bližine, od blizuwithin range — na streljaju, v dostrelurange of activities — področje (polje, sfera) delovanja, udejstvovanjarange of goods — izbira, izbor, asortiment, skladišče blagarange of mountains — gorska veriga, pogorjerange of vision — vidno polje, obzorje, dogledlong range gun military daljnometni topto be out of range — biti zunaj dometa, dosegaII [réindž]1.intransitive verbstati, ležati (v vrsti, v redi), tvoriti vrsto, vrstiti se; biti v isti vrsti; razprostirati se, raztezati se, širiti se, potekati, segati (do); stati, postaviti se, namestiti se; spadati ( with k), šteti se ( with k); bloditi, tavati, begati, pohajkovati, križariti; patruljirati; variirati, kolebati ( between med); rasti, dvigati se in padati; imeti domet, nesti (o strelnem orožju); določiti razdaljo do; botany & zoology nahajati se, javljati se, najti se; gibati se (from... to od... do);2.transitive verbpostaviti v vrste, uvrstiti, razvrstiti, razporediti, urediti; izravnati; prehoditi; pluti ob, vzdolžto range the coast — pluti ob obali, vzdolž obaleto range oneself with s.o. — držati s komto range the woods — tavati, pohajkovati po gozdovihto range up the guard of honour — postrojiti, postaviti častno stražo -
57 rather
1) (to a certain extent; slightly; a little: He's rather nice; That's a rather silly question / rather a silly question; I've eaten rather more than I should have.) dokaj2) (more willingly; preferably: I'd rather do it now than later; Can we do it now rather than tomorrow?; I'd rather not do it at all; I would/had rather you didn't do that; Wouldn't you rather have this one?; I'd resign rather than do that.) raje3) (more exactly; more correctly: He agreed, or rather he didn't disagree; One could say he was foolish rather than wicked.) prej (kot)* * *I [rá:ðə]adverbprej, rajši, raje; precéjrather good — precéj dober, kar doberrather a long way — precéj dolga pot, precéj dalečthe rather that... — toliko bolj (prej, rajši), ker...I rather think that... — jaz bi prej (skoraj) mislil, da...I had rather that... — jaz bi rajši...he left rather than join me — rajši je odpotoval, kot da bi se mi pridružilI would rather die than betray him — jaz bi rajši umrl, kot ga izdal (se mu izneveril)he would rather have died than revealed it — on bi bil rajši umrl, kot to razkrilthank you, I had rather not — hvala, (rajši) neII [ra:ðə]interjectioncolloquially (v odgovoru) da!, seveda!, vsekakor!, (prav) gotovo!Isn't it hot? -- Rather! — Ali ni vroče? -- Seveda! Pa še kako!Would you like to come? -- Rather! — Bi (Vi) radi prišli? -- To pa! Seveda!! Zelo rad! -
58 remote
[rə'mout]1) (far away in time or place; far from any (other) village, town etc: a remote village in New South Wales; a farmhouse remote from civilization.) oddaljen2) (distantly related: a remote cousin) daljni3) (very small or slight: a remote chance of success; He hasn't the remotest idea what is going on.) zelo majhen•- remotely- remoteness
- remote control* * *[rimóut]adjective ( remotely adverb)(krajevno, časovno) oddaljen; daven, daljni; odročen, zakoten, samoten; figuratively osamljen; nejasen, meglen (pojem), nepomemben; indirekten, šibekremote antiquity — davna preteklost, davninato be not remote from the truth — ne biti daleč (proč) od resnice, biti blizu resnice -
59 round
1. adjective1) (shaped like a circle or globe: a round hole; a round stone; This plate isn't quite round.) okrogel2) (rather fat; plump: a round face.) okrogel2. adverb1) (in the opposite direction: He turned round.) (na)okoli2) (in a circle: They all stood round and listened; A wheel goes round; All (the) year round.) v krogu3) (from one person to another: They passed the letter round; The news went round.) naokrog4) (from place to place: We drove round for a while.) naokoli5) (in circumference: The tree measured two metres round.) po obodu6) (to a particular place, usually a person's home: Are you coming round (to our house) tonight?) naokoli3. preposition1) (on all sides of: There was a wall round the garden; He looked round the room.) okoli2) (passing all sides of (and returning to the starting-place): They ran round the tree.) okoli3) (changing direction at: He came round the corner.) okoli4) (in or to all parts of: The news spread all round the town.) po4. noun1) (a complete circuit: a round of drinks (= one for everyone present); a round of golf.) krog, runda2) (a regular journey one takes to do one's work: a postman's round.) obhod3) (a burst of cheering, shooting etc: They gave him a round of applause; The soldier fired several rounds.) salva4) (a single bullet, shell etc: five hundred rounds of ammunition.) krogla5) (a stage in a competition etc: The winners of the first round will go through to the next.) runda6) (a type of song sung by several singers singing the same tune starting in succession.) kratki kanon5. verb(to go round: The car rounded the corner.) zaviti okoli- rounded- roundly
- roundness
- rounds
- all-round
- all-rounder
- roundabout 6. adjective(not direct: a roundabout route.) ovinkast, daljši- round-shouldered
- round trip
- all round
- round about
- round off
- round on
- round up* * *I [ráund]adjectiveokrogel, obel, zaokrožen, zaobljen, valjast; krožeč, ki se giblje v krogu, vijugast; (o obrazu) okrogel, poln; (o vsoti) zaokrožen, okrogel, približen; celoten, znaten, ves; (o slogu) gladek, tekoč; (o korakih) hiter, krepak; iskren, jasen, odkrit, preprost, prostodušenat a round pace (rate) — s krepkim korakom, hitro, nagloin round figures (numbers) — v celih številih; v okroglih, približnih številkahin a round voice — s krepkim, polnim glasoma round robin figuratively protestno pismo ali peticija s podpisi v krogu (da se ne odkrije pobudnik)a round sum — okrogla, znatna, precejšnja vsotaa round-trip ticket American vozovnica za krožno potovanje; American povratna vozovnicaa round, unvarnished tale — popolna, neolepšana resnicaa round vowel — zaokrožen samoglasnik (o, u)to be round with s.o. — biti odkrit, pošten do kogaII [ráund]nounoblina, okroglina, okroglost, okrogel ali obel predmet, okrogla stavba; krog, venec; gibanje kroga, kroženje; obhod, runda; patrulja; runda (pri tekmah, igrah); military naboj, granata, salva; figuratively salva smeha, odobravanja; hunting strel; debela rezina (mesa); niz, vrsta dni; music pesem, ki se izmenoma poje, pesem pri koluround of pleasures — potovanje za zabavo; vrsta zabavthe daily round — običajno vsakdanje delo (posel, opravilo), rutinato dance in a round — plesati v krogu, plesati koloto make (to go) one's rounds — obhoditi, inšpicirati, pregledati, opraviti svoj običajni obhodIII [ráund]adverb (na)okoli, (na)okrog; v krogu, v obsegu; kolikor daleč seže pogled naokoliround and round — nepretrgoma, neprestano, velikokratround about! — na levo krog!all-round — naokoli, brez razlike, vsi po vrstiall the country round — po vsej deželi, zemljito ask s.o. round — povabiti koga k sebito bring s.o. round — spraviti koga k sebi, k zavesti; prepričati kogato come (to be) round — kmalu, skoraj priti (biti)to go round — vrteti se v krogu, krožitito get s.o. round — prelisičiti, omrežiti, premamiti kogato hand round — podajati, porazdeliti okoliwhat are you hanging round for? — kaj čakaš tu? kaj delaš tu?to order glasses round — naročiti pijačo za vso družbo, pogostiti vso družboto send round the hat — (s klobukom) nabirati darove v družbi, prositi za prostovoljne prispevketo show s.o. round — okoli koga voditi, biti komu za vodnika, razkazovati komu kajto turn round — vrteti se, obrniti se, obračati seIV [ráund]prepositionokoli, okroground the bend slang nekoliko nor, prismojenround the clock — nepretrgano, non-stop, 2ɔ ur na danto take s.o. round the town — razkazovati komu mestoV [ráund]transitive verb & intransitive verbzaokrožiti (se), zaobliti (se); postati okrogel (poln, debel); obkrožiti, obkoliti; obpluti; obiti (oviro), obhoditi, iti (na)okrog, okoli; zaviti okoli (vogala); zvoziti (ovinek); obrniti (obraz) ( towards proti); obrniti se, ozreti seVI [ráund]intransitive verb & transitive verbobsolete šepniti, šepetatito round in s.o.'s ear — šepniti komu na uho -
60 see
I [si:] past tense - saw; verb1) (to have the power of sight: After six years of blindness, he found he could see.) videti2) (to be aware of by means of the eye: I can see her in the garden.) videti3) (to look at: Did you see that play on television?) gledati4) (to have a picture in the mind: I see many difficulties ahead.) videti5) (to understand: She didn't see the point of the joke.) razbrati6) (to investigate: Leave this here and I'll see what I can do for you.) videti7) (to meet: I'll see you at the usual time.) videti8) (to accompany: I'll see you home.) spremiti•- seeing that
- see off
- see out
- see through
- see to
- I
- we will see II [si:] noun(the district over which a bishop or archbishop has authority.) (nad)škofija* * *I [si:]noun(nad)škofija; (nad)škofovska stolica; archaic prestolthe Holy (Apostolic) See, the See of Rome — sveta stolicaII [si:]1.transitive verbvideti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o), govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti;2.intransitive verbvideti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)worth seeing — vreden, da se vidiI see! — razumem!see?, do you see? — razumeš?, razumete?as far as I can see — kakor daleč mi seže oko; figuratively kolikor morem razbrati, po mojem mišljenjuto see the back figuratively znebiti se obiskovalca, vsiljivcato see s.o. to bed — spraviti koga v posteljoto see s.o. through a difficulty — pomagati komu preko težaveto see eye to eye colloquially strinjati se v mišljenju ( with z)to see with half an eye slang jasno (na prvi pogled, mižé) videtito see s.o. further slang poslati koga k vraguto see good — smatrati (kaj) za dobro, za primernoto see s.o. home — spremiti koga domovI cannot see the joke — ne vem, kaj je smešnega pri temto see life — mnogo izkusiti v življenju, colloquially veselo živetiI don't see him kneeling at her — feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njoto see the light figuratively spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo pravto see the red light figuratively zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnostito see how the land lies — odkriti, kakšen je položajI don't see what he means — ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)you will not see me shot like a dog? — ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?they see too many people — preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejoto see red slang pobesnetito see service colloquially udeležiti se vojnega pohodahe will never see sixty again figuratively je (že) nad 60 let starsee that the door is locked — prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!see this done! — poskrbi (glej), da bo to narejeno!to see things figuratively imeti privide (halucinacije)to see through a brickwall (a millstone) figuratively biti zelo bister, "slišati travo rasti"to see snakes figuratively slang biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensato see one's way — videti, najti način (da se nekaj napravi)he cannot see a yard before his nose figuratively (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom;
См. также в других словарях:
dáleč — prisl. (á) 1. izraža veliko razdaljo, ant. blizu: a) pri mirovanju: postaja je daleč; najbolj daleč; daleč naokoli najbogatejši; knjigo drži daleč od sebe; daleč po svetu znan; ekspr. daleč daleč spredaj; kmetije so daleč vsaksebi; tam daleč za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vídeti — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. z vidom zaznavati: prižgal je luč, da so videli; gleda, pa ne vidi; videti letalo, oblake; videti nesrečo; skozi okno je videl prihajati vojake; ali ne vidiš, da se že dani; videti se v ogledalu; ostro, razločno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Am Byth — Infobox Album | Name = Am Byth Type = Compilation album Artist = Ffa Coffi Pawb Released = 16 August 2004 Recorded = 1986 1992 Genre = Alternative rock Length = 1:02:33 Label = Placid Casual Producer = | Reviews = Last album = Hei Vidal! (1992)… … Wikipedia
hríb — a m (í) 1. višja vzpetina zemeljskega površja: za vasjo se dvigajo hribi; studenec izvira izpod hriba; priti s hriba v dolino; iti čez hrib; vas leži pod hribom; podolgovat, strm, visok hrib; pobočje, vrh hriba / sneg je pokril hribe in doline /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nêsti — nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
séči — séčem nedov., séci secíte, sékel sékla (ẹ) 1. star. sekati: seči drevje; ves dan je sekel v gozdu 2. nar. severozahodno kosíti: sekli so s skrhanimi kosami séžem dov., sézi sézite; ségel ségla; nam. séč in sèč (ẹ) 1. iztegniti roko z namenom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Ffa Coffi Pawb — (Welsh: Everybody s Coffee Beans , phonetically: Fuck Off, Everyone ) was a band that is commonly acknowledged to be the prototype of the Super Furry Animals. They were signed to top Welsh music label, Ankst.The band was made up of SFA s Gruff… … Wikipedia
blízu — prisl., blížje in blíže (í) 1. izraža majhno razdaljo, ant. daleč: a) pri mirovanju: ljudje so blizu; hiše stojijo zelo blizu skupaj; tu blizu ni nikogar; od blizu pogledati; redko mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dàlj — prisl., nàjdalj (ȁ) 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: gozd sega dalj kot nekoč; on vrže kamen dalj kot jaz; on stanuje med vsemi najdalj od tovarne / postlal si je nekoliko dalj od okna stran, proč ∙ v svoji spravljivosti gre celo dalj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dálja — e ž (á) 1. kraj, prostor, ki je daleč; daljava: iz dalje se je čulo vpitje; star. ne hodi v tako daljo tako daleč // pesn. prostranstvo: priti iz daljnih dalj; prostrana, sinja dalja; jasne, mračne dalje 2. zastar. razdalja: medsebojna dalja dveh … Slovar slovenskega knjižnega jezika