-
1 occlusion
[ɔklú:žən]nounzapiranje, zamašitev; chemistry absorpcija; dentistry ugriz, normalna lega zob pri ugrizu; meteorology okluzija, sovpad tople in hladne fronte -
2 score
[sko:] 1. plurals - scores; noun1) (the number of points, goals etc gained in a game, competition etc: The cricket score is 59 for 3.) rezultat2) (a written piece of music showing all the parts for instruments and voices: the score of an opera.) partitura3) (a set or group of twenty: There was barely a score of people there.) dvajseterica2. verb1) (to gain (goals etc) in a game etc: He scored two goals before half-time.) doseči2) ((sometimes with off or out) to remove (eg a name) from eg a list by putting a line through it: Please could you score my name off (the list)?; Is that word meant to be scored out?) prečrtati3) (to keep score: Will you score for us, please?) beležiti točke•- scorer- score-board
- on that score
- scores of
- scores
- settle old scores* * *I [skɔ:]nounhistory zareza, rovaš, palica z zarezami; brazda, brazgotina, praska, sled biča; račun, dolg; vzrok, razlog; dvajseterica, dvajset kosov (jardov, funtov); plural množica, veliko število, obilica; colloquially sreča, lahek uspeh; music partitura, nota, glasba, glasbeni del (operete); sport startna črta, mesto, kjer stoje tekmovalci pri streljanju; American dejanski položaj (situacija); neugodna resnica; nautical žleb v škripcuwhat a score! — kakšna sreča!three score and ten — 70 (let; normalna dolgost človeškega življenja)what is the score? — kakšen je rezultat? (pri igri, športu)he is too fond of making score — rad dosega lahke, cenene uspeheto go off at score figuratively razgreti se, zlasti pri razpravljanju o priljubljenem predmetuto pay off old scores — (od)plačati, poravnati stare račune (dolgove)to put down to s.o.'s score — komu v dolg beležiti (zapisati)to quit scores with figuratively poravnati stare dolgove (račune), povrniti (komu)II [skɔ:]1.transitive verbvrezati, zarezati, zabeležiti z zarezanimi črtami; zapisati; zabeležiti na rovašu; sport doseči, (za)beležiti točke; imeti korist; film dodati filmu glasbo;2.intransitive verbbeležiti komu v korist; doseči (točke, rezultat, uspeh), doživeti srečo ali uspeh; beležiti dolgove, voditi rovaš; archaic American delati dolgovewe shall score by it — s tem bomo imeli uspeh; -
3 size
1) (largeness: an area the size of a football pitch; The size of the problem alarmed us.) velikost2) (one of a number of classes in which shoes, dresses etc are grouped according to measurements: I take size 5 in shoes.) številka•- sizeable- size up* * *I [sáiz]nounvelikost, veličina, debelina, dolžina; dimenzija, format, obseg; postava; kaliber, mera številka (obutve, obleke, rokavic itd.); figuratively veličina, format, pomembnost, važnost; colloquially dejstvo, resničnost; obsolete določena mera, količina, porcija, obrok; technical priprava (sito) za sortiranje (zlasti žlahtnih kamnov in biserov)full size — polna, naravna velikoststandard size — standardna, normalna velikostthat's about the size of it figuratively colloquially (natančno) tako jeII [sáiz]transitive verb & intransitive verburediti po velikosti, sortirati; dati neko velikost; prirezati (les); (Cambridge) naročiti hrano, pijačo na račun kolegijaIII [sáiz]1.nountanko lepilo, klej; škrob; sklenina; apretura (tkanine, papirja);2.transitive verblepiti, klejiti; (na)škrobiti; apretirati (blago), dati trdoto (klobučevini)IV [sáiz]see sized -
4 standard
['stændəd] 1. noun1) (something used as a basis of measurement: The kilogram is the international standard of weight.) mera2) (a basis for judging quality, or a level of excellence aimed at, required or achieved: You can't judge an amateur artist's work by the same standards as you would judge that of a trained artist; high standards of behaviour; His performance did not reach the required standard.) merilo3) (a flag or carved figure etc fixed to a pole and carried eg at the front of an army going into battle.) prapor2. adjective((accepted as) normal or usual; The Post Office likes the public to use a standard size of envelope.) običajen, standardiziran- standardise
- standardization
- standardisation
- standard-bearer
- be up to / below standard
- standard of living* * *I [staendəd]1.nounstandard; norma, pravilo, merilo; enotna (uzakonjena, običajna) mera ali teža; vzorec, vzor, splošno veljaven tip; smernica; (minimalne) zahteve; denarna podlaga; veljava; nivó; (šolski) razred, stopnja; vrsta blaga določene, stalne kvaliteteto set a high standard figuratively veliko zahtevati;2.adjectivenormalen, standarden; zgleden, klasičenII [staendəd]1.nounstandarta, prapor (zlasti konjenice); polkovna zastava; ozka, trikotna zastavica; žival v grbu; simbol; pokončen steber, podstavek, stojalo; jambor; drevešček, drevoto raise the standard of liberty figuratively dvigniti zastavo svobode;2.adjectivestoječ, pokončen; ki ima pokončno steblo ali deblo, visokoraselstandard rose — (visok) rožni grm (vrtna roža, vrtnica) -
5 stock
[stok] 1. noun1) ((often in plural) a store of goods in a shop, warehouse etc: Buy while stocks last!; The tools you require are in / out of stock (= available / not available).) zaloga2) (a supply of something: We bought a large stock of food for the camping trip.) zaloga3) (farm animals: He would like to purchase more (live) stock.) živina4) ((often in plural) money lent to the government or to a business company at a fixed interest: government stock; He has $20,000 in stocks and shares.) delnice5) (liquid obtained by boiling meat, bones etc and used for making soup etc.) jušna osnova6) (the handle of a whip, rifle etc.) ročaj; kopito2. adjective(common; usual: stock sizes of shoes.) običajen, standardiziran3. verb1) (to keep a supply of for sale: Does this shop stock writing-paper?) držati (na zalogi)2) (to supply (a shop, farm etc) with goods, animals etc: He cannot afford to stock his farm.) oskrbovati•- stockist- stocks
- stockbroker
- stock exchange
- stock market
- stockpile 4. verb(to accumulate (a supply of this sort).) kopičiti zaloge- stock-taking
- stock up
- take stock* * *I [stɔk]nouncommerce zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar; commerce glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina; plural delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon; agronomy inventar, živina; theatre repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder; history plural klade (kazen); sramotilni steber; plural nautical ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice, obsolete štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo; biology rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu; botany levkoja; surovina; kostna juha; obsolete nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča; figuratively bedak, neumnežin stock — na zalogi, v skladiščuon the stocks — v gradnji, v pripravi, v ustvarjanjuout of stock — ne na zalogi, razprodanstocks and stones — mrtvi, neživi predmeti; letargične osebedead stock — orodje, mrtvi inventarlive stock — (domača) živina, živi inventar (farme)lock, stock and barrel figuratively vse, popolnomapaper stock — odpadki, cunje, iz katerih se dela papirpreference stock — kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividendrolling stock railway vozni park, vagonisale of stock commerce razprodaja zalogesoup stock — osnova juhe (kosti, meso), kostna juhato be out of stock — biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brezto have in stock — imeti v zalogi, v skladiščuto keep in stock — imeti v zalogi, držati v rezervito take stock — napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zalogeto take stock of — pazljivo motriti, opazovati, ocenitito take stock in figuratively zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)II [stɔk]1.adjective commerceki je stalno na zalogi, v skladišču; pripravljen, gotov; theatre ki je na repertoaru, ki se često uprizarja, predvaja; figuratively ki se vedno ponavlja (uporablja) (izraz); v rabi; stalen, običajen; banalen; stereotipen; agronomy živinorejski, plemenskistock argument — predmet, o katerem se često govoristock play — stalno igrana, repertoarna (gledališka) igraa stock size — standardna, normalna velikost;2.adverbkot kladahe stood stock-still — ni se ganil, stal je kot lipov bogIIItransitive verb založiti, oskrbeti, opremiti ( with z); imeti (blago) v zalogi, imeti za rezervo, v skladišču; uskladiščiti; vreči (sidro); opremiti (puško) s kopitom, orodje z ročajem (držajem); history vreči (koga) v klade (kazen); posejati, posaditi (polje, njivo); ne pomolsti (krave pred prodajo); intransitive verb (često up) založiti se, oskrbeti se ( with z); botany poganjati poganjke, mladike, brsteti
См. также в других словарях:
normalna — {{/stl 13}}{{stl 8}}rz. ż odm. jak przym. Ia, mat. {{/stl 8}}{{stl 7}} linia prosta przecinająca daną linię krzywą lub powierzchnię i tworząca kąt prosty ze styczną do krzywej lub płaszczyzną styczną do powierzchni w punkcie przebicia… … Langenscheidt Polski wyjaśnień
normálen — lna o prid. (ȃ) 1. ki je v skladu z določenimi danimi, splošno veljavnimi zakonitostmi; naraven, pravilen: normalen razvoj bolezni, organizma; utrip srca in telesna temperatura sta normalna / normalna oblika glave // ki je v skladu z določenimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
normalny — normalnyni, normalnyniejszy 1. «zgodny z normą, wzorem, przepisem, taki jaki powinien być, prawidłowy; najczęściej spotykany, przeciętny, zwykły» Normalny rozwój, wzrost. Normalne zachowanie. Normalna reakcja. Normalny bieg prac, tryb życia, stan … Słownik języka polskiego
Ernst Nolte — (born 11 January 1923) is a German historian and philosopher, whose primary interest is the comparative study of Nazism, Fascism and Communism. His nationalistic views of German history have often proved controversial.… … Wikipedia
normalan — nȍrmālan prid. <odr. lnī> DEFINICIJA 1. koji je uobičajen ili redovit [normalna temperatura za ovo doba godine]; tipičan 2. koji je kako treba da bude, kako to zakoni i običaji traže [normalno funkcioniranje pravosudnog sustava]; pravilan,… … Hrvatski jezični portal
Markíza — Launched 31 August 1996 Owned by CME network Country Slovakia Headquarters Záhorská Bystrica, Bratislava Website … Wikipedia
Heidegger and Nazism — The relations between Martin Heidegger and Nazism are a controversial subject in philosophy, although no one denies his historical engagement for the NSDAP, which he joined on May 1, 1933, nearly three weeks after being appointed Rector of the… … Wikipedia
ГУСТОТА НОРМАЛЬНАЯ — (цементного теста) консистенция раствора вяжущего, при которой получается тесто заданной подвижности (Болгарский язык; Български) нормална гъстота (Чешский язык; Čeština) vodní součinitel (Немецкий язык; Deutsch) Normensteife (Венгерский язык;… … Строительный словарь
СЕКЦИЯ РЯДОВАЯ — секция, образующая основную часть здания и располагаемая между торцами здания (Болгарский язык; Български) междинна секция (Чешский язык; Čeština) řadová sekce (Немецкий язык; Deutsch) Mittelsektion (Венгерский язык; Magyar) középszekció… … Строительный словарь
placentofàgija — ž zool. pojava da ženka nakon rođenja mladunčeta pojede placentu; u mesoždera je to normalna pojava … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
têško — pril. 〈komp. tȅžē〉 1. {{001f}}s mukom, s naporom, naporno, sporo, sa zakašnjenjem, s teškoćom 2. {{001f}}znatno, vrlo jako, u velikoj mjeri (po jačini, intenzitetu) 3. {{001f}}kao odgovor u dijalogu na riječi sugovornika u zn.: sumnjam, nije… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
