-
61 stick out
1) (to (cause to) project; His front teeth stick out; He stuck out his tongue.) (po)moleti ven2) (to be noticeable: She has red hair that sticks out in a crowd.) izstopati* * *transitive verb pokazati, pomoliti ven, poriniti naprej (prsi); intransitive verb štrleti, moleti ven ( from iz); American slang izkazati se, odlikovati se; colloquially vzdržati, vztrajati, ne popustiti, ne odnehati; zahtevati ( for kaj)to stick one's neck out slang riskirati, tvegati -
62 stranger
1) (a person who is unknown to oneself: I've met her once before, so she's not a complete stranger (to me).) tujec2) (a visitor: I can't tell you where the post office is - I'm a stranger here myself.) obiskovalec* * *[stréindžə]nountujec, -jka; neznanec, -nka; gost, obiskovalec; neizkušen (nepoučèn) človek, novinec (to v); juridically neudeleženec (to v); obsolete inozemec, -mka; American (zvalnik) Vi (tam!)he is no stranger to me — poznam ga, ni mi neznanyou are quite a stranger! — zelo redko te je videti!to make a stranger of s.o. — ravnati s kom kot s tujcemI spy (I see) strangers — opažam (vidim) tujce (angleška parlamentarna formula, da se doseže izpraznitev galerije od gledalcev), figuratively predlagam izključitev občinstva -
63 support
[sə'po:t] 1. verb1) (to bear the weight of, or hold upright, in place etc: That chair won't support him / his weight; He limped home, supported by a friend on either side of him.) prenesti; podpreti2) (to give help, or approval to: He has always supported our cause; His family supported him in his decision.) podpreti3) (to provide evidence for the truth of: New discoveries have been made that support his theory; The second witness supported the statement of the first one.) podpreti4) (to supply with the means of living: He has a wife and four children to support.) vzdrževati2. noun1) (the act of supporting or state of being supported: That type of shoe doesn't give the foot much support; The plan was cancelled because of lack of support; Her job is the family's only means of support; I would like to say a word or two in support of his proposal.) podpora2) (something that supports: One of the supports of the bridge collapsed.) podpornik•- supporting* * *I [səpɔ:t]nounpodpora, podpiranje, pomoč; zaščita, obramba; vzdrževanje, sredstva za življenje; plural military ojačenje, rezerva; opora; photography stojalo; ležaj; potrdilo, dokazin support military v rezerviin support of — v podkrepitev (prid, korist) česato give support to s.o. — podpreti, podpirati kogaII [səpɔ:t]transitive verbpodpirati, podpreti; prenašati, trpeti (kaj); dajati (komu) moč, bodriti, pomagati (komu); braniti, zagovarjati, pospeševati, zavzeti se za, potegniti se za; vzdrževati, hraniti (koga); plačati, financirati; architecture nositi, podpirati, držati (kaj); theatre igrati (vlogo), nastopiti kot soigralecto support o.s. — vzdrževati seto support a trial — prenašati, prestajati preskušnjo -
64 sure
[ʃuə] 1. adjective1) ((negative unsure) having no doubt; certain: I'm sure that I gave him the book; I'm not sure where she lives / what her address is; `There's a bus at two o'clock.' `Are you quite sure?'; I thought the idea was good, but now I'm not so sure; I'll help you - you can be sure of that!) prepričan2) (unlikely to fail (to do or get something): He's sure to win; You're sure of a good dinner if you stay at that hotel.) gotov3) (reliable or trustworthy: a sure way to cure hiccups; a safe, sure method; a sure aim with a rifle.) zanesljiv2. adverb((especially American) certainly; of course: Sure I'll help you!; `Would you like to come?' `Sure!') seveda- surely- sureness
- sure-footed
- as sure as
- be sure to
- be/feel sure of oneself
- for sure
- make sure
- sure enough* * *I [šúə]adjectivegotov, zanesljiv, siguren; varen, nenevaren; nedvomen, nezmoten, nezmotljiv, nesporen; stalen; prepričan (of o, that da)for sure — gotovo, sigurno, nedvomno, vsekakora sure draw — skrivališče, v katerem je zanesljivo lisicaa sure proof — nesporen, zanesljiv dokazsure thing American slang gotova, zanesljiva stvarsure (thing)! American slang gotovo! sigurno! vsekakor! zanesljivo!slow and sure — počasen, ali sigurenI am sure — gotovo, zareswell, I'm sure! — (vzklik presenečenja)well, to be sure! — no, kakšno presenečenje!are you sure? — ali res?be sure! — ne pozabi!to be sure colloquially gotovo, brez dvoma, sevedaI feel sure of success — gotov, prepričan sem o uspehuII [šúə]adverb (prav) gotovo, seveda; zaresit sure was hot American colloquially zares je bilo vročeas sure as a gun colloquially popolnoma zanesljivoWill you come? -- Sure! — Boš prišel? -- Seveda! Pa ja!sure enough — čisto gotovo (zanesljivo); zares, v resnici, dejansko, nedvomnoI said it would happen, and sure enough it did — rekel sem, da se bo to zgodilo, in zares (dejansko) se je -
65 surprised
adjective (showing or feeling surprise: his surprised face; I'm surprised (that) he's not here; You behaved badly - I'm surprised at you!; I wouldn't be surprised if he won.) presenečen* * *[səpráizd]adjectivepresenečen, začuden, osupel (at ob, nad); ogorčenI was surprised at his not knowing me — bil sem presenečen (začuden), da me ne pozna -
66 there
[ðʌ/ə]1.adverbtam, tamkaj; tu, tukaj; figuratively takoj, précej; tja; v tem (pogledu)there and then — takoj, précej, na mestuhere, there and everywhere — vsepovsodneither here nor there — ne tu ne tam, figuratively nepomembenfrom there — od tam, od todthere it is! — v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!there you are! — (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!I have been there before slang to že vse vemto have been there — slang dobro se spoznatiall there — colloquially pameten, preudaren, prisebento get there — slang doseči kaj, uspetiput it there! — postavi (daj) to tja!; figuratively udari(te) v roko! (v znak sporazuma);2.(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)there is — je, se nahajathere are — so, se nahajajothere arises the question... — nastaja vprašanje...there comes a time when... — pride čas, ko...will there be any lecture? — ali bo (kako) predavanje?what is there to do? — kaj naj storimo?there were many cases of influenza — bilo je mnogo primerov gripe;3.interjectionglej! no! na!; pomiri se!there! — no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!don't cry! — no, no, ne jokaj!there now! — glej ga noso there! — zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!there, didn't I tell you? — na, ali vam nisem rekel?there, it is done! — na, pa je narejeno!there's a good girl! — bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)! -
67 through
[Ɵru:] 1. preposition1) (into from one direction and out of in the other: The water flows through a pipe.) skozi2) (from side to side or end to end of: He walked (right) through the town.) skozi3) (from the beginning to the end of: She read through the magazine.) skozi4) (because of: He lost his job through his own stupidity.) zaradi5) (by way of: He got the job through a friend.) s pomočjo6) ((American) from... to (inclusive): I work Monday through Friday.) od (...) do (...)2. adverb(into and out of; from one side or end to the other; from beginning to end: He went straight/right through.) skozi3. adjective1) ((of a bus or train) that goes all the way to one's destination, so that one doesn't have to change (buses or trains): There isn't a through train - you'll have to change.) direkten2) (finished: Are you through yet?) gotov•4. adverb(in every part: The house was furnished throughout.) popolnoma- soaked
- wet through
- through and through
- through with* * *[mru:]1.prepositionskozi, preko, čez; v teku, za časa, v času; s pomočjo, po, z (s); zaradi, odto get through one's work — opraviti, končati svoje deloto have been through s.th. — doživeti kajto see through s.o. — spregledati koga, spoznati njegove nameneto send a letter through the post — poslati pismo po pošti;2.adverbskoz(i), do kraja, do konca; povsem, popolnoma; od začetka do koncathrough and through — skoz in skoz, popolnomato be through — dokončati, biti gotov; colloquially imeti telefonično zvezois he through? — je on gotov z delom?; je naredil izpit?I am through with him figuratively z njim sem opravil, z njim sem čisto prekinilto fall through, to drop through — ne uspeti, propastito run s.o. through — prebosti kogato put s.o. through — koga telefonsko zvezatiI read the book through — prebral sem knjigo do kraja;3.adjectiveprehoden, tranziten; direktenthrough ticket — vozovnica, ki velja za proge različnih železniških družbthrough traffic — prehoden, tranziten promet -
68 tumble
1. verb1) (to (cause to) fall, especially in a helpless or confused way: She tumbled down the stairs; The box suddenly tumbled off the top of the wardrobe.) zrušiti se2) (to do tumbling.) delati salte2. noun(a fall: She took a tumble on the stairs.) padec- tumbler- tumblerful
- tumble-drier
- tumbling* * *I [tʌmbl]nounpadec, zrušenje; prevračanje, "kozolec", salto; valovanje sem in tja; figuratively nered, zmeda, zmešnjava, direndaj; American slang znak zanimanja ali priznanjato give s.o. a tumble — slang zanimati se za kogahe wouldn't even give her a tumble — najmanjšega zanimanja ni pokazal zanjo, zanj je ni biloII [tʌmbl]intransitive verbpasti, telebniti, štrbunkniti, zrušiti se, prevrniti se, prekopicniti se, kozolce prevračati; poskakovati, skakati, delati salte (kot kak akrobat); valiti se sem in tja, prevračati se, premetavati se (v postelji); spotakniti se; slepo zdrveti, planiti; slang naglo padati (o cenah); pridrveti, privihrati, pridivjati kot vihar, prihiteti, priletetitumble to slang nenadoma razumeti, dojeti, doumeti; privoliti v, veseliti se, vzljubiti; transitive verb podreti, zrušiti, prevrniti, prekucniti; prebrskati, spraviti v nered, premeta(va)ti; zagnati, zalučati; zmečkati; ustrelitito tumble into bed — pasti, zvaliti se v posteljo -
69 unaware
(not aware or not knowing: I was unaware of the man's presence.) ne vedoč- take someone unawares- take unawares* * *[ʌnəwʌ/ə]adjectivene vedoč (of, that za, da); nepoučen, nezaveden; neslutečyou are not unaware that... — dobro veste, da... -
70 unresisted
[ʌnrizístid]adjectiveneoviran, brez nasprotovanja, brez odpora -
71 until
[ən'til]preposition, conjunction(to the time of or when: He was here until one o'clock; I won't know until I get a letter from him.) do; dokler ne* * *[ʌntíl]1.prepositiondo, vse doit won't be ready until to-morrow — šele do jutri bo (to) pripravljeno (gotovo);2.conjunctiondokler nenot until — ne prej kot, šele (ko)wait until I come back — počakaj, da se vrnem (dokler se ne vrnem)we did not begin until he was back — začeli smo šele, ko se je on vrnilI did not go until he came — nisem odšel, dokler se ni on vrnil -
72 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati! -
73 useless
adjective (having no use or no effect: Why don't you throw away those useless things?; We can't do it - it's useless to try.) nekoristen* * *[jú:slis]adjectivenekoristen, brezkoristen, neporaben, neuporabljiv; brezuspešen, brezploden, zaman, brez cilja; slang bolehen, nerazpoložen, nesposoben za karkolitalking is useless, act! — govoriti ne koristi nič, naredite kaj!I'm feeling jolly useless to-day — danes nisem za nobeno rabo, sem čisto zanič -
74 vein
[vein]1) (any of the tubes that carry the blood back to the heart.) vena2) (a similar-looking line on a leaf.) žila* * *I [véin]nounanatomy vena, žila; geology rudna žila; botany žilica, rebro; proga, maroga, žila (v marmorju, v lesu); reža, razpoka; figuratively nagnjenje, razpoloženje, volja, smisel, "žilica" ( for za kaj); čud, temperament; stil, način, tonI am not in the vein for joking — nisem razpoložen za šale, ni mi do šalhe said more in the same vein — dodal je še nekaj stvari, ki so bile iste noteII [véin]transitive verbokrasiti, pokriti z žilami, ožiliti; marmorirati -
75 walk
(to walk, stand etc on the toes: He stood on tiptoe(s) to reach the shelf.) hoditi po prstih, stopiti na prste* * *I [wɔ:k]nounhoja, hod, peš hoja, pešačenje, korakanje; način hoje, hoja v koraku; sprehod, tura, potovanje; redni, higienski sprehod; pot za sprehode, sprehajališče, promenada, aleja; pašnik (za ovce); tekališče (za kokoši); področje (dela), stroka, delavnost, aktivnost; poklic, socialen položaj, kariera; plantaža (v Zahodni Indiji); runda (policista); področje (krošnjarja); British English (gozdni) revir; sport tekmovalna hoja; obsolete zakotje, skrivališče, zavetje, pribežališčewalk of life — položaj v življenju, poklic, karierato come at a walk — priti peš, prikorakatito go at a walk — korakati, iti v korakuto go for a walk, to take a walk — iti na sprehodto be on the walks American inkasirati, pobirati denarthis is not within my walk — to ni moja stroka, za to nisem kompetenten, to se me ne tičeto take s.o. for a walk — vzeti, peljati koga na sprehodII [wɔ:k]1.intransitive verbhoditi, iti, korakati, peš iti, pešačiti, počasi hoditi, sprehajati se; (konj) iti v koraku; (duhovi) strašiti; obsolete majati se, premikati se (sem in tja); figuratively obsolete živeti (po nekih načelih); obsolete klatiti se okolito walk on air figuratively biti v devetih nebesihto walk in peace figuratively mirno živetihe walked into the pie figuratively planil je po paštetito walk in golden ( —ali silver) slippers figuratively plavati v denarju, živeti v bogastvuto walk over (the course) — z lahkoto dobiti dirko, figuratively z lahkoto zmagatito walk round s.o. American colloquially opehariti, oslepariti kogato walk through one's part theatre brezizrazno (od)igrati (svojo) vlogoto walk into s.o. colloquially napasti koga; ozmerjati, pretepsti koga;2.transitive verbprehoditi, prepotovati (peš); hoditi sem in tja po; pustiti (konja), da gre v koraku; voditi, peljati, spremljati na sprehod; odpeljati (kaj); (košarka) obdržati žogo več kot dva koraka (brez dribljanja); izučiti (mladega psa); tekmovati v hoji (s.o. s kom)to walk one's beat military biti na stražito walk the chalk ( —ali chalk mark, chalk line) — figuratively dokazati svojo treznost (npr. na policiji) z ravno hojo med črtami, narisanimi s kredoto walk one's chalks slang pobrati jo, po francosko se poslovitito walk a horse — voditi, prepeljavati konjato walk the hospital — prakticirati na kliniki, hoditi po bolniških sobah (o študentu medicine)to walk s.o. off his legs — utruditi koga s hojo, s pešačenjemto walk the streets — hoditi po ulicah; figuratively baviti se s prostitucijo -
76 wink
[wiŋk] 1. verb1) (to shut and open an eye quickly in friendly greeting, or to show that something is a secret etc: He winks at all the girls who pass; Her father winked at her and said: `Don't tell your mother about the present I bought her.') pomežikniti2) ((of eg lights) to flicker and twinkle.) migotati2. noun(an act of winking: `Don't tell anyone I'm here', he said with a wink.) mežikanje* * *I [wiŋk]nounmežikanje; colloquially mižanje; migljanje; trenutek, hipforty winks colloquially kratko spanjein a wink — v hipu, kot bi trenilto give the wink to s.o. — pomežikniti komuto tip s.o. a wink — namigniti komu, dati komu (svarilen) znakII [wiŋk]transitive verbizraziti (privolitev) s pomežikanjem; hitro zapreti in odpreti (oči); zadrževati; intransitive verb treniti z očmi, (za)mežikati, zamižati, zatisniti oči, eno oko (at ob), ne hoteti videti, namenoma biti slep, ignorirati; migljati, migotatito wink at s.o. — pomežikniti komu -
77 wish
[wiʃ] 1. verb1) (to have and/or express a desire: There's no point in wishing for a miracle; Touch the magic stone and wish; He wished that she would go away; I wish that I had never met him.) želeti (si)2) (to require (to do or have something): Do you wish to sit down, sir?; We wish to book some seats for the theatre; I'll cancel the arrangement if you wish.) želeti3) (to say that one hopes for (something for someone): I wish you the very best of luck.) želeti2. noun1) (a desire or longing, or the thing desired: It's always been my wish to go to South America some day.) želja2) (an expression of desire: The fairy granted him three wishes; Did you make a wish?) želja3) ((usually in plural) an expression of hope for success etc for someone: He sends you his best wishes.) dobre želje•- wishing-well* * *I [wiš]nounželja; voščilo; volja, težnja, hrepenenje, koprnenje, sla ( for po, za); predmet želja, želeni predmetwishes plural (dobre) želje, pozdravigood, best wishes — dobre, najboljše želje (voščila)he has had his wish — dobil je, kar je želelif wishes were horses beggars might ride figuratively od dobrih želja še nihče ni bil sitthe wish is father to the thought — človek hitro verjame, kar želi; kar človek želi, to mu hitro na pamet prideII [wiš]1.transitive verbželeti (si), hoteti, zahtevati; srčno (goreče, vneto, iskreno) prositi, hrepeneti po, koprneti poI wish I had... — hotel bi imeti...I wish I were a hundred miles away — hotel bi biti (škoda, da nisem) 100 milj pročI wish (that) it would rain — želel bi (si), da bi deževaloI wish you to go now — prosim te, da zdaj grešto wish s.o. well — dobro želeti komu, dobro misliti s komhe wished himself dead — želel si je, da bi bil mrtevit is to be wished that... — želeti je, da...he is not the man to wish ill to anybody — on ni človek, ki bi komurkoli želel kaj slabegato wish s.th. on s.o. — želeti komu kaj (slabega);2.intransitive verbželeti, izraziti željoto wish for s.th. — imeti željo (poželenje) po, želeti kajthis leaves nothing to be wished for — to je brez pomanjkljivosti, je dovršeno, brez hibe -
78 wizard
['wizəd](a man who is said to have magic powers: a fairy-story about a wizard.) čarovnik* * *[wízəd]1.nounčarodej, čarovnik, coprnik; colloquially človek, ki dela čudovite stvari; obsolete modrijanW wizard of the North — čarovnik s severa (= Sir Walter Scott)the Welsh Wizard — valizijski čarovnik (= Lloyd George)I am no wizard colloquially jaz nisem noben čarovnik, ne znam čarati;2.adjectivečarovniški; očarljiv; slang prvovrsten, izvrsten, "prima" -
79 word
[wə:d] 1. noun1) (the smallest unit of language (whether written, spoken or read).) beseda2) (a (brief) conversation: I'd like a (quick) word with you in my office.) kratek pogovor3) (news: When you get there, send word that you've arrived safely.) sporočilo4) (a solemn promise: He gave her his word that it would never happen again.) beseda2. verb(to express in written or spoken language: How are you going to word the letter so that it doesn't seem rude?) izraziti z besedami- wording- word processor
- word processing
- word-perfect
- by word of mouth
- get a word in edgeways
- in a word
- keep
- break one's word
- take someone at his word
- take at his word
- take someone's word for it
- word for word* * *I [wə:d]nounbeseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor; religion božja beseda, sveto pismo, biblija; obsolete pregovor, (iz)rek, moto; plural pričkanje, prerekanjethe words — tekst, libretoat a word — na besedo, takojin so many words — dobesedno, (na) kratkoword for word — od besede do besede, dobesednoon the word, with the word — na to besedo, po tej besedi, s to besedoin a word — z eno besedo, skratkaupon my word (of honour)! — pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!my word upon it! — pri moji časti! častna beseda!a word or two — beseda ali dve, nekaj besedbig words — hvalisanje, širokoustenjeburning words — ognjevite, plamteče besedefair, good words — lepe, laskave besedehigh (hard, hot, sharp, warm) words — ostre, hude, trde, jezne besedewild and whirling words — divje, nepremišljene besedemy word! — prav zares! bogme!too silly for words — preneumno, nedopovedljivo neumnoto be a man of few words — biti redkobeseden, varčevati z besedamito be better than one's word — napraviti več, kot smo obljubilito be worse than one's word — ne biti mož beseda, snesti besedoto break one's word — prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besedehard words break no bones — oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajoword came that... — zvedelo se je, da...to eat one's word — snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besedeto give one's word — dati (svojo) besedo, obljubitito hang on s.o.'s words — viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušatito have words with — pričkati se, skregati se z; spreti se zhe has not a word to throw at a dog figuratively on je prefin, da bi govoril z drugimito have no words for — ne imeti besed za, ne moči izrazitito keep one's word — držati (svojo) besedo, biti mož besedato leave word that... — sporočiti, da...to take s.o. at his word — prijeti koga za besedoto retract one's word — umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedosend me word! — javi mi, sporoči mi!to waste words — tratiti besede, zaman govoritiII [wə:d]transitive verbizraziti (kaj) z besedami, formulirati, stilizirati, izreči (z besedami); obsolete laskati se, dobrikati se (komu)well worded letter — lepo sestavljeno pismo; intransitive verb obsolete dialectal govoriti, besedovati, uporabljati besede -
80 yesterday
['jestədi]noun, adverb((on) the day before today: Yesterday was a tiring day; He went home yesterday.) včeraj* * *[jéstədi]1.adverbvčerajI was not born yesterday figuratively nisem včeraj prišel na svet;2.adjectivevčerajšnji, pretekliyesterday week — včeraj teden;3.nounvčerajšnji danyesterdays plural pretekli dnevi, časi
См. также в других словарях:
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kônec — 1 nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mísliti — im nedov. (í ȋ) 1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
môči — mórem nedov., mógel môgla (ó ọ) 1. z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi svojih a) telesnih lastnosti: ne morem več delati, teči; ni mogel ganiti z roko; ne morem več jesti; ptič ni mogel leteti / ne more se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nè — prisl., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ) I. 1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šè — prisl. (ȅ) 1. izraža nadaljevanje trajanja, obstajanja česa: on še dela, živi; ali jo še poznaš; zgodaj je, vsi še spijo; kriza še traja; vstopnice so še v prodaji / bil je še dan, a v gozdu je bilo že temno; zunaj je še toplo / še je bolan; še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meníti — ím tudi méniti im dov., méni tudi mêni (ȋ í; ẹ̄) zastar. menjati: menila sta obleko, da ju niso spoznali / to meni slabost v moč in méniti im, tudi méniti im nedov. (ȋ ẹ; ẹ) 1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
od — predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz položaja a) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna; pahniti od sebe b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega; vstati od mize; prihajam od očeta / vrača se od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pámet — i ž (á) 1. sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo: otrok pri tej starosti še nima dovolj pameti za tako odločitev; ravnal je, kot bi bil brez pameti; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / ekspr.: to mu narekuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika