-
1 call
[ko:l] 1. verb1) (to give a name to: My name is Alexander but I'm called Sandy by my friends) klicati2) (to regard (something) as: I saw you turn that card over - I call that cheating.) imenovati3) (to speak loudly (to someone) to attract attention etc: Call everyone over here; She called louder so as to get his attention.) poklicati4) (to summon; to ask (someone) to come (by letter, telephone etc): They called him for an interview for the job; He called a doctor.) poklicati5) (to make a visit: I shall call at your house this evening; You were out when I called.) oglasiti se6) (to telephone: I'll call you at 6 p.m.) telefonirati7) ((in card games) to bid.) klicati2. noun1) (an exclamation or shout: a call for help.) klic2) (the song of a bird: the call of a blackbird.) ptičje petje3) (a (usually short) visit: The teacher made a call on the boy's parents.) (kratek) obisk4) (the act of calling on the telephone: I've just had a call from the police.) telefonski klic5) ((usually with the) attraction: the call of the sea.) klic6) (a demand: There's less call for coachmen nowadays.) povpraševanje7) (a need or reason: You've no call to say such things!) potreba, razlog•- caller- calling
- call-box
- call for
- call off
- call on
- call up
- give someone a call
- give a call
- on call* * *I [kɔ:l]1.transitive verbklicati, poklicati; zbuditi, imenovati; smatrati; sklicati; American telefonirati; commerce terjati; American familiarly grajati; Bible zadeti, doleteti;2.intransitive verbklicati, vpiti; telefonirati; (on, upon) obiskati, priti; marine (at) pristati; (at) oglasiti se pri, zaviti kamto call attention to s.th. — opozoriti na kajwhat age do you call him? — koliko mislite, da je star?American colloquially let it call a day — naj bo za danes dovoljto call to mind — spomniti, priklicati v spominto call s.o. names — (o)zmerjati kogato call a spade a spade, to call things by their names — reči bobu bobto call to order — posvariti, opomnitito call cousins with s.o. — sklicevati se na sorodstvo s komto call the roll military poklicati zbor, klicati po imenihII [kɔl]nounklic, poziv, sklic; zvočni signal, vabilka za ptiče; (kratek) obisk (on s.o., at a place); prihod ladje v pristanišče; vabilo; poklic; imenovanje; zahteva, prošnja; povod; nalog; telefonski klic; commerce opomin; povpraševanje (po blagu)at call — pripravljen izvršiti nalog, na razpolago; blizu, nedalečto have no call to do s.th. — ne imeti povoda, ne čutiti potrebe nekaj storitito have no call on s.o.'s time — ne imeti pravice koga zadrževatito pay ( —ali make) a call (on) — obiskati, oglasiti sehouse of call — zatočišče; borza dela -
2 distance
['distəns]1) (the space between things, places etc: Some of the children have to walk long distances to school; It's quite a distance to the bus stop; It is difficult to judge distance when driving at night; What's the distance from here to London?) razdalja2) (a far-off place or point: We could see the town in the distance; He disappeared into the distance; The picture looks better at a distance.) daljava•- distant* * *I [dístəns]noundaljava, razdalja; ( from) oddaljenost, razmik; interval, obdobje; nepodobnost; figuratively opreznost, zadržanost, hladnokrvnostto keep s.o. at a distance — ne želeti si stikov s komI know my distance — vem, koliko si smem dovolitiII [dístəns]transitive verboddaljiti, oddaljevati; razmestiti; narediti vtis daljave (na sliki); prekositi, prekašati -
3 within
[wi'ðin] 1. preposition(inside (the limits of): She'll be here within an hour; I could hear sounds from within the building; His actions were within the law (= not illegal).) znotraj2. adverb(inside: Car for sale. Apply within.) znotraj* * *I [wiðín]adverbznotraj, v hiši, doma, v notranjosti; figuratively v dušiis he within? — je on doma?to go within — iti v hišo, v soboto make s.o. pure within figuratively očistiti komu dušoto stay within — ostati v hiši, domaII [wiðín]preposition (krajevno) v, znotraj; znotraj meje, v obsegu, ne nad; v dosegu, ne predaleč, ne dljè odwithin the house — v hiši, domahe is within the reach — on ni daleč, do njega je lahko pritiwithin sight — v vidu, videnwithin a bit, within a little — skorajwithin an ace — skoraj, malodaneto be within an ace of s.th. — za las čemu uitiwithin the meaning of the Act — znotraj zakona, po zakonu, predvideno po zakonuto live within one's income — živeti ustrezno svojim dohodkom, ne iznad svojih sredstevwithin a stone's throw — za lučaj, nedaleč, blizuhe was within a hair's breadth of losing his life — za las je manjkalo, da ni prišel ob življenje; (časovno) znotraj, v, v manj kotIII [wiðín]nounnotranja stran, notranjščina, notranjost
См. также в других словарях:
nèdáleč — in nè dáleč prisl. (ȅ á) izraža majhno razdaljo; blizu: nedaleč šumi reka; hiša je nedaleč nad cesto; letališče je nedaleč od mesta / mladost je nedaleč za nami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brúno — a s (ū) na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno; počrnela bruna; iz brun narejena bajta // nar. deblo, hlod: Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov) ● bibl. pezdir v očesu svojega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dáleč — prisl. (á) 1. izraža veliko razdaljo, ant. blizu: a) pri mirovanju: postaja je daleč; najbolj daleč; daleč naokoli najbogatejši; knjigo drži daleč od sebe; daleč po svetu znan; ekspr. daleč daleč spredaj; kmetije so daleč vsaksebi; tam daleč za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
granáta — 1 e ž (ȃ) z razstrelivom napolnjen topovski izstrelek: granata je eksplodirala nedaleč od njega; granata je zažvižgala mimo ušes; ranil ga je drobec granate; bobnenje topov in treskanje granat // redko z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
korák — a m (ȃ) 1. gib noge pri hoji, teku, plesu: vsak korak mu je povzročal bolečine / napravil je dva koraka in padel; storiti (en) korak naprej, nazaj, vstran / delati dolge, drobne, široke, velike korake / kazal je osnovne korake / baletni, plesni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koruznják — a m (á) 1. nar. vzhodno stavba za sušenje in hranjenje koruze: koruznjak je bil prazen; skril se je v koruznjak / nedaleč so stali trije koruznjaki koruze 2. star. koruzni kruh: otroci so jedli koruznjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
metálec — lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. kdor kaj meče: dober metalec kamna zadene cilj / v cirkusu nastopa tudi metalec nožev 2. šport. športnik, ki goji mete: metalec diska, kladiva 3. voj., v zvezi metalec min orožje za izstreljevanje min pod strmim kotom na … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nastrél — a m (ẹ̑) lov. mesto, kraj, kjer je žival v trenutku, ko jo zadene, oplazi krogla ali šibra: lovec je odšel na nastrel; žival je obležala nedaleč od nastrela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nè — prisl., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ) I. 1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
od — predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz položaja a) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna; pahniti od sebe b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega; vstati od mize; prihajam od očeta / vrača se od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsaksêbi — prisl. (é) star. izraža medsebojno ločenost ali ločevanje; narazen: drevesa so posadili na deset metrov vsaksebi; skočiti vsaksebi; njihove hiše stojijo nedaleč vsaksebi / po večerji so odšli vsaksebi vsak na svojo stran; po nekaj letih sta šla… … Slovar slovenskega knjižnega jezika