-
121 rank
I 1. [ræŋk] noun1) (a line or row (especially of soldiers or taxis): The officer ordered the front rank to fire.) vrsta2) ((in the army, navy etc) a person's position of importance: He was promoted to the rank of sergeant/colonel.) čin3) (a social class: the lower social ranks.) plast2. verb(to have, or give, a place in a group, according to importance: I would rank him among our greatest writers; Apes rank above dogs in intelligence.) uvrstiti (se)II [ræŋk] adjective1) (complete; absolute: rank stupidity; The race was won by a rank outsider.) popoln2) (unpleasantly stale and strong: a rank smell of tobacco.) rezek•- rankness* * *I [ræŋk]nounred, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna poljathe ranks military navadni vojaki (v nasprotju s častniki)the rank and file — ljudstvo, preprosti, navadni ljudjeof the first rank — prvovrsten, prvorazredenrank of cabs — vrsta kočij, taksijevthe rank of workers — masa, "vojska" delavceva cab-rank, taxi rank — parkirni prostor za taksijepeople of all ranks — ljudje vseh slojev, razredovpersons of high rank — plemiči, plemstvo; ugledne osebeto quit the ranks — stopiti iz vrste; dezertiratito reduce to the ranks military vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojakato rise from the ranks — iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpetito take rank with s.o. — biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komuII [ræŋk]transitive verb & intransitive verbpostaviti (se) v vrsto, uvrstiti (se); razvrstiti (se), razporediti (se), urediti (se); pripadati, spadati med; zavzeti mesto (položaj, čin, čast); American imeti prednost pred kom v činu, rangu, položaju; biti nad kom po položaju, priti ( neɔt to takoj za); economy & juridically imeti prednost ali posebne praviceIII [ræŋk]adjective ( rankly adverb)obilen, bohoten, razkošen ( with z), (pre)bújen, košat; bujno porastel z, zaraščen; gosto raščen; (o zemlji) ploden, roden, masten; vnet, zažgan, žaltav, žarek; oduren, ostuden, ogaben, zoprn, grob, odbijajoč, smrdljiv; nedostojen, nespodoben, obscen, pohoten, pokvarjen; močan; skrajni; čist(i), očiten, očit, popoln, pravi; familiarly slab, hudobena rank lie — debela (gola, očitna) lažrank swindle — očitna sleparija, goljufijarank treason — prava (pravcata), očitna izdaja (izdajstvo) -
122 repass
[ri:pá:s]intransitive verb & transitive verbzopet iti čez (mimo, skozi); zopet priti, vrniti se; zopet prekoračiti; znova izglasovati (zakon)to pass and repass — hoditi, tekati sem in tja -
123 road
[rəud]1) (a strip of ground usually with a hard level surface for people, vehicles etc to travel on: This road takes you past the school; ( also adjective) road safety.) cesta2) ((often abbreviated to Rd when written) used in the names of roads or streets: His address is 24 School Road.) cesta3) (a route; the correct road(s) to follow in order to arrive somewhere: We'd better look at the map because I'm not sure of the road.) pot4) (a way that leads to something: the road to peace; He's on the road to ruin.) pot•- road map
- roadside
- roadway
- roadworks
- roadworthy
- roadworthiness
- by road* * *I [róud]1.nouncesta, pot; nautical sidrišče (zunaj luke); American railway železniška proga, tir, tračnice; potovanjeany road colloquially vsekakoron the road — na potovanju, na poti, na turnejiroad safety regulations plural cestni prometni predpisihigh road, main road — glavna cestarule of the road — cestni prometni predpis(i); predpis za vožnjo (po cesti, po morju)royal road figuratively varna pot, lahka potthe road is made railway kretnice so postavljeneto be in s.o.'s road — biti komu napotito get into s.o.'s road — delati komu napototo get out of the road — iti (komu) s poti, napraviti (komu) prosto potto give on the road — pustiti iti mimo, umakniti seto leave the road nautical izpluti s sidriščato take the road — kreniti, iti ali odpraviti se na pot, napotiti se, odpotovatito take to the road British English archaic postati cestni ropar (razbojnik);2.adjectivecestniroad bend (curve) — cestni ovinek (vijuga, zavoj)road junction — cestno vozlišče, križiščeII [róud]transitive verbhunting (o psu) (iz)slediti z vohom (zlasti divjo perutnino) -
124 run
1. present participle - running; verb1) ((of a person or animal) to move quickly, faster than walking: He ran down the road.) teči2) (to move smoothly: Trains run on rails.) teči3) ((of water etc) to flow: Rivers run to the sea; The tap is running.) teči4) ((of a machine etc) to work or operate: The engine is running; He ran the motor to see if it was working.) teči; spraviti v tek5) (to organize or manage: He runs the business very efficiently.) voditi6) (to race: Is your horse running this afternoon?) tekmovati7) ((of buses, trains etc) to travel regularly: The buses run every half hour; The train is running late.) voziti8) (to last or continue; to go on: The play ran for six weeks.) biti na sporedu9) (to own and use, especially of cars: He runs a Rolls Royce.) voziti10) ((of colour) to spread: When I washed my new dress the colour ran.) razlivati se11) (to drive (someone); to give (someone) a lift: He ran me to the station.) peljati12) (to move (something): She ran her fingers through his hair; He ran his eyes over the letter.) iti skozi; premikati13) ((in certain phrases) to be or become: The river ran dry; My blood ran cold (= I was afraid).) postati2. noun1) (the act of running: He went for a run before breakfast.) tek2) (a trip or drive: We went for a run in the country.) izlet3) (a length of time (for which something continues): He's had a run of bad luck.) obdobje4) (a ladder (in a stocking etc): I've got a run in my tights.) spuščena zanka5) (the free use (of a place): He gave me the run of his house.) prosta uporaba6) (in cricket, a batsman's act of running from one end of the wicket to the other, representing a single score: He scored/made 50 runs for his team.) kurnik7) (an enclosure or pen: a chicken-run.)•- runner- running 3. adverb(one after another; continuously: We travelled for four days running.) zapored- runny- runaway
- rundown
- runner-up
- runway
- in
- out of the running
- on the run
- run across
- run after
- run aground
- run along
- run away
- run down
- run for
- run for it
- run in
- run into
- run its course
- run off
- run out
- run over
- run a temperature
- run through
- run to
- run up
- run wild* * *I [rʌn]nountekanje, tek, sport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov ( for na), hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš; figuratively potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje; American potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče; commerce veliko povpraševanje (on po, za), dobra prodaja, trajen uspeh; commerce kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta; music hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada; theatre čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa); technical delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina; technical tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cevat the run, on the run — v tekuin the long run — sčasoma, končno, konec koncevon the run — na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; military ki je na umiku, na begua run to Bled — vožnja, izlet, skok na Bleda run of ill luck — nepretrgana smola, vrsta nesrečthe common (ordinary) run of people — običajni, poprečni tip ljudito be in the run — teči, dirkati, figuratively kandidiratito be on the run — teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tjathis inn is quite out of the common run of country inns — ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostiščeverything went with a run — vse je šlo gladko, kot namazanoto have s.o. on the run colloquially pognati kogato have a run for one's money figuratively priti na svoj račun, zabavati se za svoj denarto have the run of s.o.'s house — imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom domaII [rʌn]intransitive verb & transitive verbI.intransitive verb1.teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se ( from od), popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na); hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se ( for za), biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)to run amok (amuck) — pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad sebojto run for it, to cut and run colloquially popihati jo, zbežatito run with the hare and hunt with the hounds figuratively skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankamarun for your lives! — reši se, kdor se more!to run for luck American poskusiti kaj na slepo srečoto run mad — zblazneti, znoretito run to meet s.o. — teči komu naprotito run to meet one's troubles figuratively vnaprej si delati skrbito run for an office — potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)he who runs may read it figuratively na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumetitime runs fast — čas beži, hitro tečeto run on the wheels figuratively gladko iti;2.vrteti se, obračati se (on okoli); premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se; juridically ostati v veljavi; theatre biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, bitimy blood ran cold figuratively kri mi je poledenela v žilahto run dry — posušiti se; biti prazen; figuratively onemoči, biti izčrpanto run to fat — (z)rediti se, postati debelthe garden runs east — vrt sega, se razteza proti vzhoduto run high — dvigati se, rastito run hot — postati vroč, segreti sethe lease runs for ten years — zakupna pogodba teče, velja deset letto run riot — (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrastito run round in cercles figuratively kazati veliko aktivnost, a malo uspehathat runs to sentiment — to sega, gre človeku do srcawe ran short of coal — premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premogamy supplies are running low — moje zaloge se manjšajo, gredo h krajuto run wild — podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljivwords ran high — padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanjathe works have ceased running — tovarna je ustavila delo;II.transitive verb1.preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo; figuratively meriti se (s kom); dirkati; hunting poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)to run a blockade military prebiti blokadoto run s.o. close (hard) — teči za kom, biti komu za petamito run errands — opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkihto run 30 knots nautical pluti s hitrostjo 30 vozlovto run messages — prinašati, prinesti sporočilato run a race — tekmovati v teku (dirki), dirkatito run a scent — iti za sledjo, slediti slediwe must let the things run its course — moramo pustiti, da gre stvar svojo potI'll run you to the tree over there — tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa;2.upravijati, voditi; predelati ( into v); spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti ( into v), zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata ( for za); izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato); American potegniti (črto, mejo)to run debts — biti v dolgovih, zabresti v dolgoveto run the gauntlet figuratively biti izpostavljen ostri kritikito run one's head against the wall — zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figuratively)to run a horse — goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirkoto run logs — sploviti hlode, lesto run risks — tvegati, riskiratito run the show slang figuratively biti šef, voditi (neko) podjetjeto run a high temperature medicine imeti visoko vročinoIII [rʌn]adjective (o tekočini) iztekel, odcurel; raztopljen; vlit; raztaljen, staljen; nautical ki je dezertiral, dezerterski; (o ribi) ki se je preselila iz morja v reko na drstenje; (mleko) sesirjen; colloquially utihotapljen, nezakonito uvožen -
125 shave
[ʃeiv] 1. verb1) (to cut away (hair) from (usually oneself) with a razor: He only shaves once a week.) briti (se)2) ((sometimes with off) to scrape or cut away (the surface of wood etc): The joiner shaved a thin strip off the edge of the door.) stružiti3) (to touch lightly in passing: The car shaved the wall.) oplaziti2. noun((the result of) an act of shaving.) britje- shaven- shavings* * *I [šéiv]transitive verb(o)briti, na kratko ostriči; skobljati, oblati (les); (o)strgati (kožo)to shave o.s. — (o)briti se; intransitive verb (o)briti se, (o britvi) rezati; smukniti ali švigniti tik ob, iti čisto mimo, oplaziti; za las zgrešiti; rahlo se dotakniti; American striči, skubsti, goljufatito shave an egg figuratively skušati izbiti iz koga poslednji dinarto shave a note American kupiti vrednostne papirje za mnogo manjšo ceno, kot je zakonska obrestna mera; pri prodaji vrednostnih papirjev vzeti večjo obrestno mero, kot je to zakonsko dovoljeno;II [šéiv]nounbritje; oplazenje; ostružek; zlezenje (pri izpitu), tesno uitje; British English sleparija, trik; American oderuške obresti; technical skobljenje; strgaloa clean shave colloquially čista goljufijashave hook technical strgulja, strgačato have a shave — dati se obriti, (o)briti seI had a close (near) shave figuratively za las sem ušel (nesreči)a good lather is half the shave figuratively dober začetek je polovica opravljenega dela -
126 shoot ahead
intransitive verb (z)drveti, planiti naprejto shoot ahead of s.o. — zdrveti mimo koga, prehiteti, prekositi koga -
127 shove
1. verb(to thrust; to push: I shoved the papers into a drawer; I'm sorry I bumped into you - somebody shoved me; Stop shoving!; He shoved (his way) through the crowd.) poriniti2. noun(a push: He gave the table a shove.) sunek* * *I [šʌv]nounsunek, porinek, porivanje, potiskanje; lesnata sredina stebla lanuto give s.o. a shove (off) — poriniti koga z mesta; pomagati komu, da pride v zagonII [šʌv]transitive verb(po)riniti, porivati, vtakniti ( into v); odriniti ( off), potisniti proč; colloquially postaviti, položiti (on na); intransitive verb prerivati se, riniti se; nautical odriniti ( from the bank od brega); počasi napredovati (along, past vzdolž, mimo); prebijati se ( through skozi) -
128 shuffle along
intransitive verb podrsavati mimo
См. также в других словарях:
MIMO — (англ. Multiple Input Multiple Output) технология передачи данных с помощью N антенн и их приёма М антеннами. Передающие и приёмные антенны разнесены настолько, чтобы достичь слабой корреляции между соседними антеннами. Содержание 1… … Википедия
mimo — mȉmo (koga, čega; što) prij. DEFINICIJA označuje 1. kretanje pored onoga što je u genitivu ili akuzativu [mimo kuće; mimo kuću] 2. pren. protivno od čega, drugačije od koga ili čega [mimo običaja (dogovora, drugih ljudi)] FRAZEOLOGIJA ni v rit ni … Hrvatski jezični portal
mimo — sustantivo masculino 1. (no contable) Cariño, ternura con que se trata a una persona: Paula siempre le habla con mucho mimo a sus niños. 2. Excesiva consideración o tolerancia con que se trata a alguien, especialmente a los niños: Su padre lo… … Diccionario Salamanca de la Lengua Española
MIMO — ist die Abkürzung für: Multiple Input Multiple Output, Systeme mit mehreren Eingangs und Ausgangsgrößen Musical Instrument Museums Online, ein Gruppenprojekt der europeana.eu zu Musikinstrumenten MIMO (Nachrichtentechnik), Nutzung mehrerer Sende… … Deutsch Wikipedia
mimo — {{/stl 13}}{{stl 8}}przyim., łączy się z dopełniaczem {{/stl 8}}{{stl 7}} wskazuje na współwystępowanie niesprzyjających lub przeciwdziałających okoliczności; pomimo : {{/stl 7}}{{stl 10}}Mimo przeziębienia poszedł do szkoły. Mimo swego bogactwa… … Langenscheidt Polski wyjaśnień
Mimo — can refer to* In radio, Multiple input and multiple output, or MIMO, is the use of multiple antennas at both the transmitter and receiver to improve communication performance. * Miami Modern Architecture … Wikipedia
mimo — MIMÉTIC, MIMÍE elem. imitaţie, mimică . (< fr. mimo , mimétique, mimie, cf. gr. mimos, mim) Trimis de raduborza, 15.09.2007. Sursa: MDN … Dicționar Român
mimo — s. m. 1. Representação e espetáculo teatral da Antiguidade greco romana, onde se representavam costumes da época, geralmente com gestos. 2. Ator que representava nesse espetáculo. 3. Peça burlesca. 4. Ator que representa através de gestos. =… … Dicionário da Língua Portuguesa
mimo- — {{/stl 13}}{{stl 7}} część składowa wyrazów złożonych utworzonych z połączenia {{/stl 7}}{{stl 8}}mimo {{/stl 8}}{{stl 7}}z innymi wyrazami, oznaczająca mijanie się z czymś, pomijanie, unikanie czegoś, niezgodność z tym, co reprezentuje drugi… … Langenscheidt Polski wyjaśnień
mimo iż — {{/stl 13}}{{stl 8}}spój., ofic. {{/stl 8}}{{stl 7}}to samo co mimo że. {{/stl 7}} … Langenscheidt Polski wyjaśnień
mimo to — {{/stl 13}}{{stl 8}}spój. {{/stl 8}}{{stl 7}}przyłącza zdanie, którego treść jest niezgodna z tym, co możemy wywnioskować z wcześniejszego kontekstu; jednak : {{/stl 7}}{{stl 10}}Był niewielkiego wzrostu, mimo to grał w siatkówkę. {{/stl 10}} … Langenscheidt Polski wyjaśnień