-
1 open
['əupən] 1. adjective1) (not shut, allowing entry or exit: an open box; The gate is wide open.) odprt2) (allowing the inside to be seen: an open book.) odprt3) (ready for business etc: The shop is open on Sunday afternoons; After the fog had cleared, the airport was soon open again; The gardens are open to the public.) odprt4) (not kept secret: an open show of affection.) odkrit5) (frank: He was very open with me about his work.) odkrit6) (still being considered etc: Leave the matter open.) odprt7) (empty, with no trees, buildings etc: I like to be out in the open country; an open space.) odprt2. verb1) (to make or become open: He opened the door; The door opened; The new shop opened last week.) odpreti2) (to begin: He opened the meeting with a speech of welcome.) začeti•- opener- opening
- openly
- open-air
- open-minded
- open-plan
- be an open secret
- bring something out into the open
- bring out into the open
- in the open
- in the open air
- keep/have an open mind
- open on to
- the open sea
- open to
- open up
- with open arms* * *I [óupən]adjective ( openly adverb)odprt (tudi medicine npr. rana); svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park); odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto); figuratively dovzeten (to za); figuratively izpostavljen (to čemu); odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.); figuratively prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo); economy odprt, tekoč (račun); grammar odprt (vokal, zlog); nautical ploven, nezaledenel, brez meglewith open arms — z razprostrtimi rokami, z ljubeznijoopen book — odprta knjiga, figuratively odkrit človekjuridically in open court — v javni razpravijuridically open and shut case — nezapleten primereconomy politics the open door — politika svobodne trgovinewith open eyes — zavestno, z odprtimi očmifiguratively to keep one's eyes (ears) open — imeti kaj pred očmi, budno paziti na kajwith open hands — z odprtimi rokami, darežljivoto lay open — razodeti, odkriti, pokazatito lay o.s. open to — izpostavljati se čemuopen ice — led, skozi katerega je še možna plovbato leave o.s. wide open to s.o. — pokazati komu svojo slabo straneconomy open market — svoboden trgmilitary open order — razmaknjena vojaška formacijaAmerican open shop — podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalistiopen town military odprto mesto, American mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)open time — čas, dovoljen za lovto throw open for — urediti, pripraviti, odpreti komujuridically open verdict — uraden odlok o smrti brez navedbe vzrokaopen water — plovna, nezaledenela vodaII [óupən]nounthe open — odprt prostor, svež zrak; odprto morje; javnostto come into the open (with s.th.) — razkriti se, biti popolnoma odkritosrčen, razglasiti (kaj)in the open — na prostem, na zrakuIII [óupən]1.transitive verbodpreti (tudi economy npr. račun); začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli); juridically pustiti odprto; nautical zagledati (skrit objekt);2.intransitive verbodpreti se; figuratively razkriti se (to komu); odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno); nautical prikazati se (kopno)to open the ball — začeti prepir, biti spredajto open the eyes of s.o. — odpreti komu očimilitary to open fire — začeti streljatito open one's heart to — odpreti srce, odkriti svoja čustvato open o.s. to s.o. — zaupati (razodeti) se komu -
2 review
[rə'vju:] 1. noun1) (a written report on a book, play etc giving the writer's opinion of it.) ocena, kritika2) (an inspection of troops etc.) pregled3) ((American) revision; studying or going over one's notes: I have just enough time for a quick review of my speech; I made a quick review of my notes before the test.) ponoven pregled2. verb1) (to make or have a review of: The book was reviewed in yesterday's paper; The Queen reviewed the troops.) oceniti; pregledati2) (to reconsider: We'll review the situation at the end of the month.) oceniti3) ((American) to revise; to go over one's notes, lessons etc in preparation for an examination: I have to review (my notes) for the test tomorrow.) ponoviti•- reviewer* * *I [rivjú:]noun(kritična) revija, obzornik, časopis; pogled nazaj, ponoven pregled; prikaz, poročilo (of o čem); ocena, kritika, recenzija; theatre revija; military & nautical mimohod, pregled (čet, ladij), parada; juridically ponovna preiskava, preiskovanje, revizija; pedagogy ponovitev, ponavljanjea quarterly review — trimesečna revija, trimesečnikto keep a question under review — natančno zasledovati, imeti v vidu (neko) vprašanje (problem)to pass in review military pregledati (čete) v mimohoduII [rivjú:]transitive verb & intransitive verb(po)gledati nazaj, pregledati; preiskovati; revidirati; napraviti revizijo (procesa); podvreči reviziji; dati pregled, oceniti, recenzirati, napisati recenzijo, pisati literarne ocene, kritike (za revije, časopise); pedagogy ponoviti; military opraviti pregled (čet itd.), inspicirati (čete)in reviewing our books economy pri pregledu naših knjigto review a book — oceniti, recenzirati knjigoto review the situation — pregledati, oceniti položaj, situacijo -
3 saturate
['sæ əreit]1) (to make very wet: Saturate the earth round the plants.) prepojiti2) (to fill completely: The market has been saturated with paintings like that.) zasititi•* * *I [saeččərit]adjectivechemistry nasičen; prežet; zmočen, premočen, moker; (o barvah) poln, močan, čistII [saečəreit]transitive verbarchaic popolnoma zadovoljiti, zasititi (kaj); prežeti; chemistry nasititi (raztopino) s čim; nevtralizirati (kislino); saturirati; military položiti preprogo bombto be saturated with figuratively biti zasičen, prežet s čimto saturate o.s. in figuratively poglobiti se, zatopiti se v -
4 ready
['redi]1) ((negative unready) prepared; able to be used etc immediately or when needed; able to do (something) immediately or when necessary: I've packed our cases, so we're ready to leave; Is tea ready yet?; Your coat has been cleaned and is ready (to be collected).) pripravljen2) ((negative unready) willing: I'm always ready to help.) pripravljen3) (quick: You're too ready to find faults in other people; He always has a ready answer.) pripravljen4) (likely, about (to do something): My head feels as if it's ready to burst.) tik pred tem, da•- readily
- ready cash
- ready-made
- ready money
- ready-to-wear
- in readiness* * *I [rédi]adjectivepripravljen, gotov; hiter, brz; spreten, vešč, okreten, sposoben (at, in v, pri); voljan, rad; nagnjen (k); neposreden, bližnji, ki je na dosegu, pri roki, primeren; udoben, lahek, preprost; kratek, direkten (način, pot); commerce uporaben; otipljiv, prijemljiv, čist; archaic takojšen (o plačilu)a ready consent — hitra, takojšnja privolitevready for sea — pripravljen za odhod na morje, za izplutjea ready pen figuratively spreten piseca ready reply — hiter, odrezav odgovora ready workman — spreten, okreten delaveca ready writer — pisatelj, ki hitro ustvarjathe readiest way — najpreprostejši, najlažji način ( to pay one's debts plačevanja dolgov)tickets ready! — pripravite vozovnice, prosim!I am ready to go — pripravljen sern za odhod, da gremhe is not clever, but he is ready — on ni bister, a kaže dobro voljohe is ready to get angry — on hitro vzkipi, se razjezito find a ready market (sale) — naleteti na dober odjem, dobro iti v prodajohe seized the readiest weapon — pograbil je prvo orožje, ki mu je prišlo v rokeready, steady, go! sport pripravljeni, pozor, zdaj!II [rédi]adverbpripravljeno, gotovo; takoj, precej; lahko; vnaprejIII [redi]noun(večinoma the ready) slang razpoložljiv, gotov denar; gotovinamilitary položaj puške, ki je pripravljena za streljanje; military at the ready — pripravljen za strel(janje) (o puški)IV [rédi]transitive verbpripraviti -
5 slack
[slæk]1) (loose; not firmly stretched: Leave the rope slack.) ohlapen2) (not firmly in position: He tightened a few slack screws.) zrahljan3) (not strict; careless: He is very slack about getting things done.) zanikrn4) (in industry etc, not busy; inactive: Business has been rather slack lately.) medel•- slacken- slackly
- slackness
- slacks* * *I [slæk]1.nounnenapet (zrahljan, ohlapen) del vrvi; čas stagnacije, mrtvila v poslih, kupčijah; plural colloquially dolge (ženske) hlače; military slang dolge hlače; popustitev, ponehanje (vetra itd.); prosody nepoudarjen zlog (zlogi); colloquially pavza, odmorto have a good slack — pošteno, zares "izpreči";2.adjective ( slackly adverb)mlahav, ohlapen, nenapet, nenategnjen, popuščen; len, nemaren, zanikrn, brezbrižen, počasen, okoren; mirujoč, mrtev (o vodi); slab, medel (o kupčijah, poslih); polpepečen (kruh)with a slack hand — leno, brez energijea slack rope — nenapeta, ohlapna vrvslack season — mrtva sezona, mrtviloslack in stays nautical ki se počasi premikaslack trade, slack market commerce medlo, slabo tržiščeslack water — mirujoča, mrtva vodaslack weather — vreme, ki človeka naredi lenegabusiness is slack commerce posli zastajajo, stagnirajoto keep a slack hand — nemarno, ohlapno voditi, upravljatito keep a slack rein — premalo brzdati, imeti uzdo premalo napeto;3.adverb (v zloženkah) počasi, medlo; nepopolno, nezadostnoII [slæk]transitive verb & intransitive verbpopustiti (vrv), zrahljati (se) (o vijaku); odviti (se); opočasniti (se), postati počasen, popustiti (v prizadevanju); biti brezbrižen, zanemarjati (dolžnosti); postati medel, mlahav; zmanjšati (se), ubtažiti (se), oslabeti, onemogoči; počivati; (= to slake) gasiti (apno); commerce postati medel, slab (poslovanje, tržišče)III [slæk]nountechnical premogov grušec (prah)IV [slæk]noundialectal nižava, kotlina; močvirje, barje -
6 strong
[stroŋ]1) (firm, sound, or powerful, and therefore not easily broken, destroyed, attacked, defeated, resisted, or affected by weariness, illness etc: strong furniture; a strong castle; a strong wind; She's a strong swimmer; He has a very strong will/personality; He has never been very strong (= healthy); He is not strong enough to lift that heavy table.) močen2) (very noticeable; very intense: a strong colour; a strong smell.) močen3) (containing a large amount of the flavouring ingredient: strong tea.) močen4) ((of a group, force etc) numbering a particular amount: An army 20,000 strong was advancing towards the town.) ki šteje•- strongly- strength
- strengthen
- strongbox
- strong drink
- stronghold
- strong language
- strong-minded
- strong point
- strongroom
- on the strength of* * *[strɔŋ]1.adjectivemočan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav; grammar krepak (glagol); commerce trajen, soliden, trpežen, stalen; military številen, močan po številu; agronomy rodoviten; obsolete sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)the strong — mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)strong argument — tehten, prepričljiv argumentstrong butter — žarko, žaltavo maslostrong cheese — oster, močno dišeč sirstrong flavour — oster, neprijeten okusstrong language — robato govorjenje, psovke, kletvicea strong market commerce ustaljen trg (tržišče)strong meat — težka hrana; figuratively tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudjestrong measures — ostre, drastične mere (ukrepi)strong mind — pametna glava, bister uma strong nose — markanten, izrazit nosto be strong on — imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)to have a strong hold upon (over) — imeti veliko moč (oblast, vpliv) nahow strong were they? — koliko jih je bilo (po številu)?that is too strong! — ta je pa prehuda!to use strong language — robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati;2.adverbmočno, zelo energično; izrecno, silnoto come (to go) it rather strong slang iti v skrajnost, pretiravatito be going strong slang dobro uspevati (iti), biti v dobri formito come out strong figuratively pošteno se lotiti (česa)he feels strong about it — to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega -
7 tap
I 1. [tæp] noun(a quick touch or light knock or blow: I heard a tap at the door.) lahen udarec2. verb((often with at, on or with) to give a light knock (on or with something): He tapped at/on the window.) potrkati- tap-dancer II 1. [tæp] noun((American faucet) any of several types of device (usually with a handle and valve that can be shut or opened) for controlling the flow of liquid or gas from a pipe, barrel etc: Turn the tap off/on!) pipa2. verb1) (to start using (a source, supply etc): The country has many rich resources that have not been tapped.) izkoriščati2) (to attach a device to (someone's telephone wires) in order to be able to listen to his telephone conversations: My phone was being tapped.) prisluškovati* * *I [tæp]noun(vodovodna, plinska itd.) pipa; čep, veha (pri sodu itd.); nastavljen sod; colloquially pijača, vrsta pijače; colloquially tip, vrsta, medicine cevka, cevčica; technical sveder za vrtanje; navoj vijaka; colloquially krčma, pivnica, točilnica; technical odcep(ek); electrical odjemalec toka; telefonska naprava za prisluškovanje telefonskih pogovorovon tap — nastavljen (o sodu); figuratively na voljo, v poljubni količinicask is on tap — sod je nastavljen, načetII [tæp]transitive verbnastaviti pipo (pri sodu); načeti, odpreti, začeti točiti; medicine punktirati; napraviti odcep (ceste, cevovoda, telefonske napeljave); (za)rezati drevo in izvleči sok; vključiti v svoje področje, v svojo interesno sfero; izprositi ( for kaj); izkoriščati; electrical sprejeti; technical izvrtati notranje navoje pri vijaku; intransitive verb delati kot natakar v točilnici; prisluškovati telefonskim pogovoromto tap the admiral nautical slang krasti (pijačo) iz sodato tap s.o. for money, for information — (skušati) izvrtati, izvleči iz koga denar, informacijeto tap a telephone wire, to tap the telephone — skrivaj prisluškovati telefonskemu razgovoru (z žice) s posebno napravoIII [tæp]noun(lahen) udarec, potrepljanje; lahno trkanje (at na); zaplata (na podplatu čevlja); military American znak (s trobento ipd.) za nočni počitekto give s.o. a tap on the shoulder — potrepljati koga po ramiIV [tæp]transitive verb & intransitive verbrahlo udariti, dotakniti se, dregniti, krcniti, potrepljati, (po)trkati (at na); pretrkati; American zakrpati (čevlje), popraviti z zaplatoto tap s.o.'s fingers — krcniti koga po prstih
См. также в других словарях:
Military and smoking — Smoking amongst military personnel has been observed in previous wars, but smoking’s close association with the United States military started in World War I when tobacco companies began to target military personnel through the distribution of… … Wikipedia
Market Intelligence — (often contracted to MARKINT) is a relatively new intelligence discipline that exploits open source information gathered from global markets. It relies solely on publicly available information such as market prices and ancillary economic and… … Wikipedia
Military glider — Waco CG 4A of the USAF Military gliders (an offshoot of common gliders) have been used by the military of various c … Wikipedia
Military William Order — Militaire Willems Orde Knight Military William Order 4th class medal (post 2000 model) Awarded by … Wikipedia
Military of the European Union — The coat of arms of the EU military staff Service branches EUMS … Wikipedia
Military of Bolivia — Service branches Army (Ejército Boliviano), Navy (Fuerza Naval Boliviana, Air Force (Fuerza Aérea Bolivi … Wikipedia
Market Hall and Sheds — U.S. National Register of Historic Places U.S. National Historic Landmark … Wikipedia
Market Theatre (Johannesburg) — Market Theatre General information Address 56 Margaret Mcingana Street Johannesburg South Africa 2001 Country South Africa Inaugurated June 21 1976 Website … Wikipedia
Market Weighton Canal — Weighton Lock at the entrance to the canal Date of act 1772 Date completed 1782 Date clo … Wikipedia
Military art — can mean the study of combat in a professional sense; see military science for that connotation. The Surrender of Breda by Diego Velázquez (1634 35) shows a crowded scene as the two sides meet peacefully to surrender the town. Military art is a… … Wikipedia
Military Police Corps (Israel) — Military Police Corps Corps insignia Active 1944–present Country Israel … Wikipedia