-
101 riffle
[rifl]1.nounvalovita brazda; American (o reki) skalnato korito; brzica; plitvina (v reki); dno žleba, obloženo s kamnitimi ali lesenimi ploščicami za lovljenje zlatih zrn (pri izpiranju zlata); gubanje, grbančenje na vodni površini; American majhen val, valček;2.transitive verbzmešati, premetati; izbrazdati, nagubati, nagrbančiti, kodrati; intransitive verb delati brzico -
102 rimple
[rimpl]1.nounguba; grbančenje; kodranje; majhen val;2.transitive verbgubati, grbančiti, kodrati; intransitive verb kodrati se -
103 ripplet
[ríplit]nounmajhen val, valček -
104 rodlet
[rɔdlit]nounpaličica; majhen drog -
105 runlet
I [rʌnlit]nounpotoček, rečicaII [rʌnlit]nounsodček, majhen sod -
106 scalp
[skælp] 1. noun1) (the skin of the part of the head usually covered by hair: Rub the shampoo well into your scalp.) lasišče2) (the skin and hair of the top of the head: Some North American Indians used to cut the scalps from their prisoners.) skalp2. verb(to cut the scalp from: The Indians killed and scalped him.) skalpirati* * *[skælp]1.nounskalp, koža lobanje z lasmi; téme; lasulja; gola, okrogla glava griča; kitova glava brez spodnje čeljusti; figuratively zmagovalska trofeja; American colloquially majhen zaslužek pri preprodaji (vrednostnih papirjev, vstopnic, vozovnic)to be out for scalps — biti na lovu na skalpe, figuratively iskati koga, ki bi nad njim stresli svojo jezo ali slabo voljo, biti napadalen, popadljivto have the scalp of figuratively premagati koga v debatito take s.o.'s scalp — skalpirati kogato take scalps figuratively premagati, poraziti, obvladati, ošvrkniti koga s kritiko;2.transitive verbskalpirati; odreti kožo z glave; figuratively neusmiljeno kritizirati; politics American slang (nasprotnika) izpodriniti, odžagati; economy American colloquially z malo zaslužka preprodati (vstopnice, vozovnice, vrednostne papirje, na črno) -
107 scalpel
['skælpəl](a small knife with a thin blade, used in surgical operations.) skalpel* * *[skaelpəl]nounskalpel, majhen kirurški nož -
108 scone, scon
[skɔn]nounmajhen čajni kolaček -
109 shortish
[šɔ:tiš]adjectiveprecéj kratek (majhen, nizek); čokat -
110 sing
[siŋ]past tense - sang; verb(to make (musical sounds) with one's voice: He sings very well; She sang a Scottish song; I could hear the birds singing in the trees.) peti- singer- singing
- sing out* * *I [siŋ]1.intransitive verbpeti, prepevati; pesniti, pesnikovati; delati pesmi; vzklikati ( for od); figuratively kipeti, vršeti, (o krogli) žvižgati, (o potoku) šumeti, žuboreti; brneti, brenčati (čebela), zavijati (o vetru); žvrgoleti (ptice); (o ušesu) zveneti; dati se opevati;2.transitive verbpeti (kaj); opevati; spremljati (koga) s pesmijo; s petjem privesti (koga) v neko stanjeto sing dumb figuratively niti besedice (več) ne rečito sing s.o.'s praises — (neprestano) komu hvalo peti, ga hvalitito sing small figuratively ponižno govoriti ali se vesti v navzočnosti "višjih" oseb, postati majhen (skromen, krotek, ubogljiv, pokoren)to sing another song (tune) figuratively drugo pesem peti, zapeti drugačno pesmico, ubrati druge, milejše strune, odnehati, popustiti, znižati svoje zahteveto sing the same song (tune) figuratively trobiti v isti rogto sing sorrow — tóžiti, tarnati;II [siŋ]nounpetje, pesem; colloquially pevsko tekmovanje; žvižganje (krogle); šumenje, vršenje; brnenje, brenčanje -
111 singlesticker
[síŋglstikə]nounnautical slang majhen čoln z enim jamborom -
112 sip
[sip] 1. past tense, past participle - sipped; verb(to drink in very small mouthfuls.) srkati2. noun(a very small mouthful: She took a sip of the medicine.) požirek* * *[sip]1.nounsrkljaj, srebljaj, majhen požirekto take a sip too much figuratively malce pregloboko pogledati v kozarček;2.intransitive verb & transitive verbsrkati (of kaj), srkniti, srebati; počasi, mirno, v majhnih požirkih piti -
113 sized
[sáizd]adjective (v zloženkah) določene (neke) velikostifull-sized — polne, normalne, naravne velikostismall-sized, under-sized — majhen -
114 slip
I 1. [slip] past tense, past participle - slipped; verb1) (to slide accidentally and lose one's balance or footing: I slipped and fell on the path.) zdrsniti2) (to slide, or drop, out of the right position or out of control: The plate slipped out of my grasp.) zdrsniti3) (to drop in standard: I'm sorry about my mistake - I must be slipping!) popustiti4) (to move quietly especially without being noticed: She slipped out of the room.) smukniti5) (to escape from: The dog had slipped its lead and disappeared.) izmuzniti se6) (to put or pass (something) with a quick, light movement: She slipped the letter back in its envelope.) vtakniti2. noun1) (an act of slipping: Her sprained ankle was a result of a slip on the path.) spodrsljaj2) (a usually small mistake: Everyone makes the occasional slip.) spodrsljaj3) (a kind of undergarment worn under a dress; a petticoat.) kombineža4) ((also slipway) a sloping platform next to water used for building and launching ships.) dok•- slipper- slippery
- slipperiness
- slip road
- slipshod
- give someone the slip
- give the slip
- let slip
- slip into
- slip off
- slip on
- slip up II [slip] noun(a strip or narrow piece of paper: She wrote down his telephone number on a slip of paper.) listič* * *I [slip]nounzdrsljaj; spodrsljaj, padec; nezgoda, napaka; zareka(nje); uitje, izmuznjenje; prevleka za blazino; obleka, ki se hitro obleče ali sleče; otroški predpasniček, prtiček; plural British English kopalne hlačke; plural theatre premične kulise; stranski vhod, prostor, kjer stoje igralci, preden nastopijo na odru; hunting konopec, vrv (za pse); izpustitev (psov); majhen brus; nautical poševna ravnina za splavitev ladij; geology zemeljski udor, usada slip of a boy — vitek, stasit dečeka fine slip of a girl — vitko, stasito, brhko dekleto get the slip — biti odklonjen, pasti (npr. pri izpitu)he gave me the slip — pobegnil (ušel, izmuznil se) mi jeto make a slip — napraviti spodrsljaj, napakothere's many a slip'twixt the cup and the lip figuratively ne hvali dneva pred nočjoII [slip]intransitive verbspodrsniti, zdrsniti ( off z), zdrkniti, drčati, polzeti, smukniti, izmuzniti se, uiti (čemu); odmikati se (o času); skrivaj se vriniti; transitive verb hitro obleči ali sleči; po nemarnosti narediti napako, pogrešiti; prezgodaj povreči ali skotiti; odvezati, spustiti (psa) z vrvice; (neopazno) spustiti (v), izpustitito slip one's breath (wind) — izdihniti, umretito slip the collar figuratively osvoboditi seto let slip — zagovoriti se, (nehote) povedati resnicoto let slip the dogs of war poetically sprožiti sovražnosti, začeti vojnoeven good men slip — celó dobri ljudje delajo napake (pogrešijo, se zmotijo)to let an opportunity slip — izpustiti, zamuditi priložnostIII [slip]nounglinasta masa (lončarstvo)IV [slip]nounbotany cepljeno drevo, cepljenka, cepljenec; sadika, potaknjenec; podmladek, podrast, pofomec; trak papirja, listič; letvica; printing poskusni odtis na dolg trak papirja -
115 small-time
adjective ((of a thief etc) not working on a large scale: a small-time crook/thief.) majhna riba* * *[smɔ:ltaim]adjectiveslang majhen; lokalen; tretjerazreden, nepomemben -
116 spark
1. noun1) (a tiny red-hot piece thrown off by something burning, or when two very hard (eg metal) surfaces are struck together: Sparks were being thrown into the air from the burning building.) iskra2) (an electric current jumping across a gap: a spark from a faulty light-socket.) iskra3) (a trace (eg of life, humour): a spark of enthusiasm.) iskra2. verb1) (to give off sparks.) iskriti se2) ((often with off) to start (a row, disagreement etc): Their action sparked off a major row.) sprožiti* * *I [spa:k]1.nouniskra; majhen bleščeč se predmet, zlasti diamant; figuratively mrvica, trohica, sled; figuratively duhovit domislek; plural colloquially radiotelegrafist (na ladji)as the sparks fly upward figuratively (to je) stoodstotno dognanofairy spark — fosforescentna luč (gnijočega lesa itd.)not a spark — niti malo, niti trohice, prav ničto strike a spark out of s.o. — spodbuditi koga k živahnemu pogovoru;2.intransitive verbiskriti se, metati iskre; motoring vžgati; transitive verb razvneti, podžgati, spodbuditi, navdušitito spark off — vžgati; sprožitiII [spa:k]1.nounlahkoživec, veseljak; dvorljivec, ženskar, babjak; gizdalin; ljubimec; čedna, duhovita mlada ženska;2.intransitive verbbiti lahkoživec (gizdalin); American dvoriti, osvajati, ljubimkati, igrati ljubimca -
117 speckle
['spekl](a little spot on a different-coloured background: The eggs were pale blue with dark green speckles.) pikica- speckled* * *[spekl]1.nounmajhen madež, pegica, pikica;2.transitive verbpisano pobarvati (kaj) s pegicami, s pikami -
118 spicule
[spáikju:l]noun(ledena itd.) igla; zoology bodica, iglica (zlasti morske gobe); botany majhen klas, klasek -
119 spikelet
[spáiklit]nounbotany majhen klas -
120 spitdevil
[spítdevl]nounmajhen stožec vlažnega smodnika, ki bruha iskre, ko se vžge
См. также в других словарях:
májhen — hna o prid., mánjši (ȃ) 1. ki dosega nizko stopnjo a) glede na razsežnost, ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máli — ega m (ȃ) nav. ekspr. majhen deček: ženska se je zavzela za malega, naj ga pustijo naprej / kot nagovor kaj bi rad, mali; iron., kot nagovor za manjšega, mlajšega moškega mali, priden bodi, da ne boš tepen // (majhen) sin: dati malega v varstvo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drôben — tudi drobán drôbna o tudi ó prid., drobnéjši (ó ȃ ó) 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
áškrc — a m (ȃ) nar. vzhodnoštajersko 1. majhen kos, odrezek: aškrc platna 2. slabš. majhen človek, otrok: ta aškrc mi povzroča same skrbi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dómek — mka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od dom: ima nekaj krp zemlje in majhen domek; lesen, reven domek ∙ ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drobljánec — nca m (á) 1. ekspr. droben, majhen otrok: majhni, neugnani drobljanci; imela je polno hišo drobljancev / ostal je drobljanec drobne postave // mladič, zlasti ptičji: štorklja je skrbno pitala svoje drobljance 2. knjiž. majhen drobec, košček:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kós — 1 a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom del snovi, stvari: pojedel je tri kose kruha; zaviti kaj v kos papirja; majhen, velik kos sira / odrezati kos salame / razdeliti hlebec na dva kosa; zrezati kaj na drobne kose na drobno 2. navadno s prilastkom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kozlè — éta m (ȅ ẹ) ekspr. majhen kozel, kozliček: kozle je hitro jedel; okrog njega je skakal kakor kak kozle / ti si velik kozle ♦ lov. samec gamsa do vključno četrtega leta starosti éta s (ȅ ẹ) ekspr. majhen kozel, kozliček: jagnjeta in kozleta ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lônček — čka m (ō) 1. manjšalnica od lonec: lonček se je prevrnil; postaviti lonček na štedilnik; ona je kakor majhen lonček hitro vzkipi / cvetlični lonček; lonček s pelargonijami; stojalo za lončke / lonček juhe 2. igrača, ki predstavlja lonček,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mánjši — a e prid. (ȃ) 1. primernik od majhen: postajati manjši; to je naša najmanjša soba; moj kovček je manjši kot tvoj / ta kraj je bil pred petdesetimi leti precej manjši / izbrati manjše zlo; izdatki so manjši kot dohodki 2. ki glede na kako svojo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
martínček — čka m (ȋ) majhen kuščar: čez kamen se je zapodil martinček; sedimo na soncu in se grejemo kakor martinčki ♦ zool. majhen kuščar sivkaste barve s sorazmerno veliko glavo, Lacerta agilis … Slovar slovenskega knjižnega jezika