-
1 punctuate
(to divide up sentences etc by commas, full stops, colons etc.) postavljati ločila- punctuation mark* * *[pʌŋktjueit, -ču-]transitive verbpostavljati ločila; prekinjati govor ( with s, z); poudarjati, poudariti, naglasiti -
2 mark
1. noun1) ((also Deutsche Mark, Deutschmark) the standard unit of German currency before the euro.)2) (a point given as a reward for good work etc: She got good marks in the exam.)3) (a stain: That spilt coffee has left a mark on the carpet.)4) (a sign used as a guide to position etc: There's a mark on the map showing where the church is.)5) (a cross or other sign used instead of a signature: He couldn't sign his name, so he made his mark instead.)6) (an indication or sign of a particular thing: a mark of respect.)2. verb1) (to put a mark or stain on, or to become marked or stained: Every pupil's coat must be marked with his name; That coffee has marked the tablecloth; This white material marks easily.)2) (to give marks to (a piece of work): I have forty exam-papers to mark tonight.)3) (to show; to be a sign of: X marks the spot where the treasure is buried.)4) (to note: Mark it down in your notebook.)5) ((in football etc) to keep close to (an opponent) so as to prevent his getting the ball: Your job is to mark the centre-forward.)•- marked- markedly
- marker
- marksman
- marksmanship
- leave/make one's mark
- mark out
- mark time* * *I [ma:k]nounznak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig; British English red, ocena (šolska); economy varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča; figuratively standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka); military tip, model; sport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks); history marka, mejno ozemljeear mark — razpoznavni znak na ušesu, figuratively razpoznavni znakmark moot — občinski zbor, shodbelow the mark — pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolanbeside the mark — mimo tarče, figuratively netočen, nepravilen, zgrešen, irelevantenAmerican slang easy mark — lahkovernežsport to get off the mark — startatito hit the mark — zadeti, uspetito make one's mark upon ( —ali with) — uspeti, uveljaviti se prislang not my mark — ni po mojem okusu, mi ne odgovarjato miss the mark — zgrešiti, ne uspetioff the mark — čisto napačen, zgrešento overshoot the mark — ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predalečeconomy trade mark — varstvena (tovarniška) znamkaup to the mark — na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravjawide of the mark — daleč mimo, figuratively zelo zgrešenwithin the mark — v dovoljenih mejah, upravičenII [ma:k]transitive verbzaznamovati, označiti; vžgati znak, žigosati, pustiti znanienje, biti znak ( for za); izbrati določiti predvideti ( for za); izraziti, pokazati; redovati (v šoli); opaziti, zapomniti si; economy označiti blago, določiti blagu ceno; sport kriti, ovirati nasprotnika (nogomet)to mark time — tolči takt z nogami, stopati na mestu; figuratively čakati, ostati na mestuthat marks him for a leader — to kaže, da bi bil primeren za voditeljamark my words! — zapomni si moje besede!mark! — pazi!III [ma:k]nounmarka (denar); mera za težo zlata in srebra (ca 8 unč) -
3 stop
[stop] 1. past tense, past participle - stopped; verb1) (to (make something) cease moving, or come to rest, a halt etc: He stopped the car and got out; This train does not stop at Birmingham; He stopped to look at the map; He signalled with his hand to stop the bus.) ustaviti2) (to prevent from doing something: We must stop him (from) going; I was going to say something rude but stopped myself just in time.) zaustaviti3) (to discontinue or cease eg doing something: That woman just can't stop talking; The rain has stopped; It has stopped raining.) prenehati4) (to block or close: He stopped his ears with his hands when she started to shout at him.) zamašiti5) (to close (a hole, eg on a flute) or press down (a string on a violin etc) in order to play a particular note.) pritisniti na struno/odprtino6) (to stay: Will you be stopping long at the hotel?) ostati, ustaviti se2. noun1) (an act of stopping or state of being stopped: We made only two stops on our journey; Work came to a stop for the day.) ustavitev2) (a place for eg a bus to stop: a bus stop.) postaja3) (in punctuation, a full stop: Put a stop at the end of the sentence.) pika4) (a device on a flute etc for covering the holes in order to vary the pitch, or knobs for bringing certain pipes into use on an organ.) poklopec, dušilec5) (a device, eg a wedge etc, for stopping the movement of something, or for keeping it in a fixed position: a door-stop.) zagozda, zapora•- stoppage- stopper
- stopping
- stopcock
- stopgap
- stopwatch
- put a stop to
- stop at nothing
- stop dead
- stop off
- stop over
- stop up* * *I [stɔp]nounustavitev, prekinitev, prestanek, pavza, zastoj, konec; ustavljanje, mirovanje, bivanje, pomuda, čas bivanja; postaja, postajališče; gostišče; zapora, blokiranje, ovira; aretacija; naprave za zapiranje; photography zaslonka; music sprememba višine tona, ki nastane s pritiskom na struno ali žico; (orgelski) register, figuratively register; luknja, poklopec (pri pihalih); grammar ločilo, interpunkcija; phonetics zapornik (soglasnik); figuratively način govorato be at a stop — biti ustavljen, stati, ne moči naprej (dalje)to come to a full (dead) stop — popolnoma se ustaviti (prenehati, ponehati)to pull out all the stops to save s.o. — z vsemi sredstvi poskušati koga rešitito put a stop to s.th. — ustaviti kaj, napraviti konec čemuto put a stop on s.th. — zadržati, ustaviti kaj, zapleniti kajhe put on the pathetic stop — udaril je na patetično struno, prešel je v patetičen tonII [stɔp]1.transitive verbustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up), zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti ( from od); nautical privezati (ladjo); grammar označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila; music pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas);2.intransitive verbustaviti se, obstati; colloquially ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom); (pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)a badly spelt and badly stopped letter — pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napakstop thief! — primite tatu!to stop a blow — odbiti, parirati udarecto stop a blow with one's head jocosely dobiti udarec po glavito stop s.o.'s breath — sapo komu zapreti; zadušiti kogato stop a bullet slang biti zadet od krogle, biti ustreljento stop a car — ustaviti, stopati avtoto stop dead (short) — nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopanto stop doing s.th. — prenehati s čimshall you stop for dinner? — boste ostali na večerji?to stop one's ears — (za)mašiti si ušesa, figuratively ne hoteti slišatito stop a gap — zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebito stop s.o.'s mouth — zamašiti komu ustado stop that noise! — nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!stop your nonsense! — dovolj je vaših neumnosti!he stopped me from speaking — preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenjehe never stops to think — nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)to stop the way — zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
См. также в других словарях:
Godoy Alcayaga, Locila — VER Mistral, Gabriela … Enciclopedia Universal
ločíti — in lóčiti im dov. in nedov. (ȋ ọ) 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim: ločiti meso od kosti; s presledki ločiti vrste; lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Godoy Alcayaga — Godoy Alcayaga, Locila … Enciclopedia Universal
grafém — a m (ẹ̑) lingv. pisno znamenje za glasove, foneme ali pojave stavčne fonetike: črke, ločila in drugi grafemi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láhek — tudi lahák hka o tudi ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ločílo — a s (í) 1. lingv. grafično znamenje za členitev pisanega besedila, besed: postavljati, uporabljati ločila; stava ločil ♦ rad. glasbeno ločilo nekaj taktov melodije ali krajša melodija, ki ločuje med seboj nepovezana teksta 2. knjiž., redko kar… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lomíti — lómim nedov. (ȋ ọ) 1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
néhati — am dov. (ẹ̑) 1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priskočíti — skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. hitro stopiti h komu: priskočil je in ji pomagal pobirati; priskočila sta dva moža in ju ločila / priskočil je iz bližnje hiše in jo rešil prihitel, pritekel 2. navadno v zvezi priskočiti na pomoč pomagati: v stiski jim je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redigírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urejati: redigirati radijska poročila; redigirati zbornik 2. delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sopótnik — a m (ọ̑) 1. potnik v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: na postaji so dobili nove sopotnike; pogovarjati se s sopotniki v kupeju; utrujeni sopotniki / voznik in sopotnik sta bila pri nesreči huje poškodovana; pren. njen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
