-
61 light
I 1. noun1) (the brightness given by the sun, a flame, lamps etc that makes things able to be seen: It was nearly dawn and the light was getting stronger; Sunlight streamed into the room.) svetloba2) (something which gives light (eg a lamp): Suddenly all the lights went out.) luč3) (something which can be used to set fire to something else; a flame: Have you got a light for my cigarette?) ogenj4) (a way of viewing or regarding: He regarded her action in a favourable light.) luč2. adjective1) (having light; not dark: The studio was a large, light room.) svetel2) ((of a colour) pale; closer to white than black: light green.) svetel3. [lit] verb1) (to give light to: The room was lit only by candles.) razsvetliti2) (to (make something) catch fire: She lit the gas; I think this match is damp, because it won't light.) prižgati (se)•- lighten- lighter- lighting
- lighthouse
- light-year
- bring to light
- come to light
- in the light of
- light up
- see the light
- set light to II1) (easy to lift or carry; of little weight: I bought a light suitcase for plane journeys.) lahek2) (easy to bear, suffer or do: Next time the punishment will not be so light.) lahek3) ((of food) easy to digest: a light meal.) lahek4) (of less weight than it should be: The load of grain was several kilos light.) lažji5) (of little weight: Aluminium is a light metal.) lahek6) (lively or agile: She was very light on her feet.) lahkoten7) (cheerful; not serious: light music.) veder, lahek8) (little in quantity; not intense, heavy, strong etc: light rain.) lahen9) ((of soil) containing a lot of sand.) prhek•- lightly- lighten- light-headed
- light-hearted
- lightweight
- get off lightly
- make light of
- travel light III = light on - past tense, past participle lit [lit] - verb(to find by chance: While wandering round the town, we lit on a very cheap restaurant.)* * *I [lait]adjective ( lightly adverb)lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)electrical light current — šibki tokfiguratively a light hand — obzirnost, taktlight in hand — poslušen (konj), lahko vodljivmilitary in light marching order — na pohodu z malo tovoraII [lait]adverbnalahko, rahlo, lahkolight come, light go — kakor pridobljeno, tako izgubljenoto get off light — srečno jo odnesti, biti malo kaznovanIII [lait]adjectivesvetel, jasenIV [lait]nounsvetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba; nautical svetilnik; iskrenje, sijaj (oči); poetically vid, nebesno telo; figuratively luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha; plural spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti; plural slang očihe appears in the light of (a scoundrel) videti je (lopov)by the light of nature — po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjoto bring to light — odkriti, odkopatito come to light — priti na svetlo, biti odkritpoetically light of one's eyes — vidfiguratively the light of my eyes — punčica mojega očesato give light to — razložiti, razjasnitito give s.o. a light — prižgati komu cigaretoto hide one's light under a bushel — biti preskromen, skrivati svoje sposobnostithe light of s.o.'s countenance — naklonjenost koga (uživati)to place s.th. in a good light — postaviti kaj v lepo lučto put a light to s.th. — prižgati, zažgati kajto see the light — roditi se; American spremeniti svoje stališče; religion biti prosvetljen, sprevidetito see the light of day — biti objavljen, biti prvič uprizorjento stand in s.o.'s light — jemati komu luč, biti komu na poti, figuratively motiti kogato strike a light — prižgati (vžigalico, vžigalnik)to throw ( —ali shed) light on s.th. — razložiti, razjasniti kajget out of the light! — ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!light and shade — svetloba in senca, nasprotjaAncient Lights — opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi oknaV [lait]1.transitive verbprižgati, razsvetliti, vneti;2.intransitive verbprižgati se, vneti se, posvetiti, posijati;VI [lait]intransitive verb -
62 now
1. adverb1) ((at) the present period of time: I am now living in England.) zdaj2) (at once; immediately: I can't do it now - you'll have to wait.) zdaj3) ((at) this moment: He'll be at home now; From now on, I shall be more careful about what I say to her.) zdaj4) ((in stories) then; at that time: We were now very close to the city.) zdaj5) (because of what has happened etc: I now know better than to trust her.) torej6) (a word in explanations, warnings, commands, or to show disbelief: Now this is what happened; Stop that, now!; Do be careful, now.) daj no!2. conjunction((often with that) because or since something has happened, is now true etc: Now that you are here, I can leave; Now you have left school, you will have to find a job.) zdaj ko- nowadays- for now
- just now
- every now and then/again
- now and then/again
- now
- now!
- now then* * *I [náu]adverbsedaj; torej, tedaj, sedaj, nato (pri pripovedovanju)now and again ( —ali then) — tu pa tam, včasihnow... now — sedaj... sedajnow... then — sedaj... potemjust now — pravkar, pred kakšnim trenutkomII [náu]nounsedaj, sedanjostbefore now — že prej, že enkratby now — že, medtem, do sedajhow now? — no, kaj pa sedaj?what is it now? — no, kaj pa je spet?now that — ker, sedaj kono nonsense, now! — brez neumnosti, prosim! -
63 run
1. present participle - running; verb1) ((of a person or animal) to move quickly, faster than walking: He ran down the road.) teči2) (to move smoothly: Trains run on rails.) teči3) ((of water etc) to flow: Rivers run to the sea; The tap is running.) teči4) ((of a machine etc) to work or operate: The engine is running; He ran the motor to see if it was working.) teči; spraviti v tek5) (to organize or manage: He runs the business very efficiently.) voditi6) (to race: Is your horse running this afternoon?) tekmovati7) ((of buses, trains etc) to travel regularly: The buses run every half hour; The train is running late.) voziti8) (to last or continue; to go on: The play ran for six weeks.) biti na sporedu9) (to own and use, especially of cars: He runs a Rolls Royce.) voziti10) ((of colour) to spread: When I washed my new dress the colour ran.) razlivati se11) (to drive (someone); to give (someone) a lift: He ran me to the station.) peljati12) (to move (something): She ran her fingers through his hair; He ran his eyes over the letter.) iti skozi; premikati13) ((in certain phrases) to be or become: The river ran dry; My blood ran cold (= I was afraid).) postati2. noun1) (the act of running: He went for a run before breakfast.) tek2) (a trip or drive: We went for a run in the country.) izlet3) (a length of time (for which something continues): He's had a run of bad luck.) obdobje4) (a ladder (in a stocking etc): I've got a run in my tights.) spuščena zanka5) (the free use (of a place): He gave me the run of his house.) prosta uporaba6) (in cricket, a batsman's act of running from one end of the wicket to the other, representing a single score: He scored/made 50 runs for his team.) kurnik7) (an enclosure or pen: a chicken-run.)•- runner- running 3. adverb(one after another; continuously: We travelled for four days running.) zapored- runny- runaway
- rundown
- runner-up
- runway
- in
- out of the running
- on the run
- run across
- run after
- run aground
- run along
- run away
- run down
- run for
- run for it
- run in
- run into
- run its course
- run off
- run out
- run over
- run a temperature
- run through
- run to
- run up
- run wild* * *I [rʌn]nountekanje, tek, sport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov ( for na), hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš; figuratively potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje; American potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče; commerce veliko povpraševanje (on po, za), dobra prodaja, trajen uspeh; commerce kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta; music hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada; theatre čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa); technical delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina; technical tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cevat the run, on the run — v tekuin the long run — sčasoma, končno, konec koncevon the run — na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; military ki je na umiku, na begua run to Bled — vožnja, izlet, skok na Bleda run of ill luck — nepretrgana smola, vrsta nesrečthe common (ordinary) run of people — običajni, poprečni tip ljudito be in the run — teči, dirkati, figuratively kandidiratito be on the run — teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tjathis inn is quite out of the common run of country inns — ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostiščeverything went with a run — vse je šlo gladko, kot namazanoto have s.o. on the run colloquially pognati kogato have a run for one's money figuratively priti na svoj račun, zabavati se za svoj denarto have the run of s.o.'s house — imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom domaII [rʌn]intransitive verb & transitive verbI.intransitive verb1.teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se ( from od), popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na); hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se ( for za), biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)to run amok (amuck) — pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad sebojto run for it, to cut and run colloquially popihati jo, zbežatito run with the hare and hunt with the hounds figuratively skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankamarun for your lives! — reši se, kdor se more!to run for luck American poskusiti kaj na slepo srečoto run mad — zblazneti, znoretito run to meet s.o. — teči komu naprotito run to meet one's troubles figuratively vnaprej si delati skrbito run for an office — potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)he who runs may read it figuratively na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumetitime runs fast — čas beži, hitro tečeto run on the wheels figuratively gladko iti;2.vrteti se, obračati se (on okoli); premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se; juridically ostati v veljavi; theatre biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, bitimy blood ran cold figuratively kri mi je poledenela v žilahto run dry — posušiti se; biti prazen; figuratively onemoči, biti izčrpanto run to fat — (z)rediti se, postati debelthe garden runs east — vrt sega, se razteza proti vzhoduto run high — dvigati se, rastito run hot — postati vroč, segreti sethe lease runs for ten years — zakupna pogodba teče, velja deset letto run riot — (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrastito run round in cercles figuratively kazati veliko aktivnost, a malo uspehathat runs to sentiment — to sega, gre človeku do srcawe ran short of coal — premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premogamy supplies are running low — moje zaloge se manjšajo, gredo h krajuto run wild — podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljivwords ran high — padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanjathe works have ceased running — tovarna je ustavila delo;II.transitive verb1.preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo; figuratively meriti se (s kom); dirkati; hunting poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)to run a blockade military prebiti blokadoto run s.o. close (hard) — teči za kom, biti komu za petamito run errands — opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkihto run 30 knots nautical pluti s hitrostjo 30 vozlovto run messages — prinašati, prinesti sporočilato run a race — tekmovati v teku (dirki), dirkatito run a scent — iti za sledjo, slediti slediwe must let the things run its course — moramo pustiti, da gre stvar svojo potI'll run you to the tree over there — tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa;2.upravijati, voditi; predelati ( into v); spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti ( into v), zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata ( for za); izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato); American potegniti (črto, mejo)to run debts — biti v dolgovih, zabresti v dolgoveto run the gauntlet figuratively biti izpostavljen ostri kritikito run one's head against the wall — zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figuratively)to run a horse — goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirkoto run logs — sploviti hlode, lesto run risks — tvegati, riskiratito run the show slang figuratively biti šef, voditi (neko) podjetjeto run a high temperature medicine imeti visoko vročinoIII [rʌn]adjective (o tekočini) iztekel, odcurel; raztopljen; vlit; raztaljen, staljen; nautical ki je dezertiral, dezerterski; (o ribi) ki se je preselila iz morja v reko na drstenje; (mleko) sesirjen; colloquially utihotapljen, nezakonito uvožen -
64 well
(to have a good, or bad, opinion of: She thought highly of him and his poetry.) imeti dobro/slabo mnenje o* * *I [wel]1.nounizvir, vrelec, studenec; vodnjak; figuratively začetek, praizvor; vrtina; jašek (v rudniku); globoka jama; tunel v snegu; architecture dušnik, prostor za dvigalo (lift), za stopnišče; ograjen prostor v sodni dvorani (za odvetnika); shramba za prtljago (v vozu, avtu); tintnik (v mizi); railway shramba za vodo; nautical shramba za ribe (na ladji); jašek za zaščito črpalkewell boring — vrtanje (studencev itd.)well-digger — kopač studencev, vodnjakovto sink a well — (iz)vrtati vodnjak;2.intransitive verbizvirati, vreti na dan, iztekati, brizgnitito well up — dvigniti se, privreti kviškuto well over — preliti se, razliti se; transitive verb pustiti izvirati ali tečiII [wel]1.adverbdobro, ugodno, primerno, pravilno; v redu; popolnoma, čisto, temeljito, pozorno, skrbno; zadostno, prilično, dosti; iskreno, prijateljsko, prisrčno; pametno, s premislekom, utemeljeno, upravičeno; verjetno, lahko mogoče, mordaas well — enako, prav tako; tudi; poleg tega, razen tega, kot tudiwell and good — dobro; sem zadovoljenwell away — daleč, na dalečas well as — prav tako kot, tako... kotwell done! — dobro storjeno!, odlično!, bravo!well met! — prihajaš kot naročen!to be well out of s.th. — imeti kaj srečno za sebojto come off well — dobro se odrezati, imeti srečoto do well — uspevati, prosperiratito stand well with s.o. — biti v dobrih odnosih s kom;2.adjectivedober, v dobrem stanju; ugoden; medicine zdrav, pri dobrem zdravjuthat's all very well but... — vse to je prav in lepo, toda...things are well with you — dobro gre za vas, stvari vam uspevajoit will be as well for you to know it — nič vam ne bo škodilo, če boste to vedeli;3.noundobro, blagor, blaginjalet well alone! figuratively ne vmešavaj se po nepotrebnem!; pusti pri miru!, ne vrtaj naprej!;4.interjectionno!, torej!, prav dobro!, neverjetno!; res?well! I never! — no, kaj takega pa še ne!well! don't cry! — no, no, nikar ne jokaj!well then? — no, in kaj (potem)? -
65 even
I 1. [i:vən] adjective1) (level; the same in height, amount etc: Are the table-legs even?; an even temperature.) enak2) (smooth: Make the path more even.) raven3) (regular: He has a strong, even pulse.) enakomeren4) (divisible by 2 with no remainder: 2, 4, 6, 8, 10 etc are even numbers.) paren5) (equal (in number, amount etc): The teams have scored one goal each and so they are even now.) enak6) ((of temperament etc) calm: She has a very even temper.) miren2. verb1) (to make equal: Smith's goal evened the score.) izenačiti2) (to make smooth or level.) izravnati•- evenly- evenness
- be/get even with
- an even chance
- even out
- even up II [i:vən] adverb1) (used to point out something unexpected in what one is saying: `Have you finished yet?' `No, I haven't even started.'; Even the winner got no prize.) celo2) (yet; still: My boots were dirty, but his were even dirtier.) še (bolj)•- even if- even so
- even though* * *I [í:vən]nounpoetically večerII [í:vən]adjective ( evenly adverb)ploščat, raven, gladek; enak, paren; pravičen; pravilen; ritmičen; enoličen, monoton; paralelento come ( —ali be, get) even with — vrniti komu milo za drago, obračunati s komto part even hands — enako si razdeliti, poravnati senautical on an even keel — enakomerno obteženIII [í:vən]adverbcelo, nasprotno; sploh; pravkareven as — v tistem trenutku, koeven if, even though — četudi, čeprav, dasieven that — vzemimo, daeven so — vendar, če žeIV [í:vən]transitive verbizravna(va)ti, izenačiti, poravna(va)ti -
66 hit
[hit] 1. present participle - hitting; verb1) (to (cause or allow to) come into hard contact with: The ball hit him on the head; He hit his head on/against a low branch; The car hit a lamp-post; He hit me on the head with a bottle; He was hit by a bullet; That boxer can certainly hit hard!) udariti, zadeti2) (to make hard contact with (something), and force or cause it to move in some direction: The batsman hit the ball (over the wall).) odbiti3) (to cause to suffer: The farmers were badly hit by the lack of rain; Her husband's death hit her hard.) prizadeti4) (to find; to succeed in reaching: His second arrow hit the bull's-eye; Take the path across the fields and you'll hit the road; She used to be a famous soprano but she cannot hit the high notes now.) zadeti, naleteti na2. noun1) (the act of hitting: That was a good hit.) udarec2) (a point scored by hitting a target etc: He scored five hits.) zadetek3) (something which is popular or successful: The play/record is a hit; ( also adjective) a hit song.) uspešnica•- hit-or-miss
- hit back
- hit below the belt
- hit it off
- hit on
- hit out
- make a hit with* * *I [hit]nounudarec (at komu); zadetek, sreča; posrečena misel, posrečena pripomba, uspel poskus; uspela knjiga, popevka, drama itd.; American printing odtisII [hit]1.transitive verbudariti, poriniti, zadeti; figuratively prizadeti; zaleteti se v; figuratively naleteti na, najti; zadeti, uganiti; figuratively ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti;2.intransitive verbtolči (at po); slučajno naleteti (on, upon na); zadeti ( against na); American colloquially vžgati, teči (motor)to be hard ( —ali badly) hit by — biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarjaAmerican to hit the books — guliti secolloquially to hit the bottle — pijančevatito hit s.o. a blow — koga močno udaritito hit s.o. below the belt — udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnatiAmerican colloquially to hit on all four cylinders — dobro teči, figuratively dobro potekatito hit s.o.'s fancy ( —ali taste) — zadeti, uganiti okus nekogato hit home — zadeti v živec, priti do živcato hit s.o. home — zavrniti koga, zasoliti jo komuhit hard! — močno udari!to hit the jackpot — terno zadeti, priti nenadoma do denarjafiguratively to hit a man when he is down — zadati udarce človeku v nesrečinautical to hit a mine — zadeti na minoAmerican to hit the numbers pool — zadeti pti lotuto hit the spot — pravo zadeti, zadovoljitiAmerican colloquially to hit the town — prispeti v mestocolloquially to hit it up — pošteno se česa lotiti -
67 about
1. preposition(on the subject of: We talked about our plans; What's the book about?) o2. preposition, adverb1) ((sometimes round about) near (in place, time, size etc): about five miles away; (round) about six o'clock; just about big enough.) okrog2) (in different directions; here and there: The children ran about (the garden).) naokrog3) (in or on some part (of a place etc): You'll find him somewhere about (the office).) nekje blizu4) (around or surrounding: She wore a coat about her shoulders; He lay with his clothes scattered about.) okrog, naokrog3. adverb((in military commands etc) in the opposite direction: About turn!) obrat, krog* * *I [əbáut]adverbnaokoli, naokrog, nekje v bližini; približnoabout and about — sem ter tja, tu pa tam; American zelo podobno, enakoto be about — biti razširjen, prisostvovati; biti v teku; biti pokonci; biti zdravto be about to do s.th. — pravkar nameravati kaj storitito bring about — povzročiti, uresničiti, dokazatito come about — pripetiti, zgoditi semilitary American about face — poln obrat, na desno!military left about! — na levo!military right about! — na desno!colloquially about right — še kar pravrumours are about — govori se, širijo se govoriceto send to the right about — zapoditi, ošteti kogato set about to do s.th. — lotiti se česa, začeti kajmilitary about turn — poln obrat; na levo; American na desnowhat are you about? — kaj počneš?, kaj nameravaš?II [əbáut]prepositionokoli, okrog, o, prigo about your business! — skrbi za svoje stvari!to go the wrong way about s.th. — lotiti se stvari z napačnega koncabe quick about it! — podvizaj se!, pohiti!what about it? — kaj bi bilo s tem?III [əbáut]transitive verbnautical spremeniti smer ladje -
68 out
(to allow to come in, go out: Let me in!; I let the dog out.) spustiti noter, izpustiti* * *I [áut]adjectivezunanji; sport ki ni na udarcu (kriket), ki ni na domačem igrišču, ki je izven igrišča; politics ki ni v vladi; ki odhaja (vlak)II [áut]adverb1.2.zunaj, zdoma ( he is ŋ zunaj je, ni ga doma);3.ne na delu ( a day ŋ prost dan);4.militaryna (bojnem) polju, nautical na morju;5.ne v zaporu ( out on bail na svobodi proti kavciji);6.priobčen (knjiga the book came out in June), predstavljen javnosti (dekle);7.odkrit ( the secret is ŋ tajna je prišla na dan);8.sportzunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran;9.politicsne v vladi ( the democrats are ŋ);10.ne v vaji ( my fingers are ŋ);11.porabljen, ne na zalogi ( the potatoes are ŋ);12.do kraja, čisto (to hear s.o. ŋ koga do kraja poslušati, tired ŋ čisto izčrpan);13.izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka);14.napačen, zmoten ( his calculations are ŋ njegovi računi so napačni);15.dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga);16.jasno, glasno ( to laugh ŋ glasno se zasmejati, speak ŋ! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!);17.aeronauticskončan (pogovor);18.raznoout and out — popolnoma, docelaout and about — (zopet) na nogah, pokonciout and away — daleč (najboljši itd.)to be out — miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašenthat is out! — ne pride v poštev!to be out for s.th. — iskati kaj, zavzeti se za kajto be out with s.o. — ne biti več prijatelj, biti hud na kogato have it out with s.o. — razčistiti stvar s komout with him! — ven ga vrzi!III [áut]prepositioniz, ven, izven, zaradifrom out — iz, izvento be out of one's depth — ne znati dovolj; prevzeti seto be out of a thing — ne imeti več česa, zmanjkatito bo out of it — ne imeti pojma, ne biti vključenout of keeping with — neharmoničen, neprimerenout of place — ne na pravem mestu, neumestenout of the question — nemogoče, ne pride v poštevout of shape — izmaličen, v slabi kondicijiout of sorts — razdražljiv, sitenout of the way — odročen, nenavadenout of wedlock — nezakonski, ne v zakonu (otrok)out of one's own head — sam od sebe, na svojo pobudoeconomy out of stock — razprodan, ne več na zalogiIV [áut]interjectionpoberi se!, izgini!archaic out upon you! — sram te bodi!V [áut]1.transitive verb(s silo) ven vreči; knockoutirati;2.intransitive verbpriti na danVI [áut]nounzunanja stran; izhod (tudi figuratively)printing izpustitev besede ali besed v tekstu; American plural spor; American economy plural pošle zaloge ali blago; politics plural tisti ki niso na oblasti, opozicija; American at outs with everyone — z vsemi skregan -
69 relieve
[-v]1) (to lessen or stop (pain, worry etc): The doctor gave him some drugs to relieve the pain; to relieve the hardship of the refugees.) ublažiti2) (to take over a job or task from: You guard the door first, and I'll relieve you in two hours.) zamenjati3) (to dismiss (a person) from his job or position: He was relieved of his post/duties.) odstaviti4) (to take (something heavy, difficult etc) from someone: May I relieve you of that heavy case?; The new gardener relieved the old man of the burden of cutting the grass.) razbremeniti5) (to come to the help of (a town etc which is under siege or attack).) odrešiti* * *[rilí:v]1.transitive verbolajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga ( from od, pred); military osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.); military izmenjati, zamenjati (stražo); figuratively razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti ( with s čim, by s pomočjo); pomiriti (po)tolažiti;2.intransitive verbto relieve nature, to relieve oneself — izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potreboto relieve one's feelings — dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)to relieve s.o. from a duty (responsibility) — oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)to relieve a sentry military izmenjati stražoI was much relieved to see... — zelo mi je odleglo, ko sem videl... -
70 stock
[stok] 1. noun1) ((often in plural) a store of goods in a shop, warehouse etc: Buy while stocks last!; The tools you require are in / out of stock (= available / not available).) zaloga2) (a supply of something: We bought a large stock of food for the camping trip.) zaloga3) (farm animals: He would like to purchase more (live) stock.) živina4) ((often in plural) money lent to the government or to a business company at a fixed interest: government stock; He has $20,000 in stocks and shares.) delnice5) (liquid obtained by boiling meat, bones etc and used for making soup etc.) jušna osnova6) (the handle of a whip, rifle etc.) ročaj; kopito2. adjective(common; usual: stock sizes of shoes.) običajen, standardiziran3. verb1) (to keep a supply of for sale: Does this shop stock writing-paper?) držati (na zalogi)2) (to supply (a shop, farm etc) with goods, animals etc: He cannot afford to stock his farm.) oskrbovati•- stockist- stocks
- stockbroker
- stock exchange
- stock market
- stockpile 4. verb(to accumulate (a supply of this sort).) kopičiti zaloge- stock-taking
- stock up
- take stock* * *I [stɔk]nouncommerce zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar; commerce glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina; plural delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon; agronomy inventar, živina; theatre repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder; history plural klade (kazen); sramotilni steber; plural nautical ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice, obsolete štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo; biology rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu; botany levkoja; surovina; kostna juha; obsolete nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča; figuratively bedak, neumnežin stock — na zalogi, v skladiščuon the stocks — v gradnji, v pripravi, v ustvarjanjuout of stock — ne na zalogi, razprodanstocks and stones — mrtvi, neživi predmeti; letargične osebedead stock — orodje, mrtvi inventarlive stock — (domača) živina, živi inventar (farme)lock, stock and barrel figuratively vse, popolnomapaper stock — odpadki, cunje, iz katerih se dela papirpreference stock — kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividendrolling stock railway vozni park, vagonisale of stock commerce razprodaja zalogesoup stock — osnova juhe (kosti, meso), kostna juhato be out of stock — biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brezto have in stock — imeti v zalogi, v skladiščuto keep in stock — imeti v zalogi, držati v rezervito take stock — napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zalogeto take stock of — pazljivo motriti, opazovati, ocenitito take stock in figuratively zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)II [stɔk]1.adjective commerceki je stalno na zalogi, v skladišču; pripravljen, gotov; theatre ki je na repertoaru, ki se često uprizarja, predvaja; figuratively ki se vedno ponavlja (uporablja) (izraz); v rabi; stalen, običajen; banalen; stereotipen; agronomy živinorejski, plemenskistock argument — predmet, o katerem se često govoristock play — stalno igrana, repertoarna (gledališka) igraa stock size — standardna, normalna velikost;2.adverbkot kladahe stood stock-still — ni se ganil, stal je kot lipov bogIIItransitive verb založiti, oskrbeti, opremiti ( with z); imeti (blago) v zalogi, imeti za rezervo, v skladišču; uskladiščiti; vreči (sidro); opremiti (puško) s kopitom, orodje z ročajem (držajem); history vreči (koga) v klade (kazen); posejati, posaditi (polje, njivo); ne pomolsti (krave pred prodajo); intransitive verb (često up) založiti se, oskrbeti se ( with z); botany poganjati poganjke, mladike, brsteti -
71 half
1. plural - halves; noun1) (one of two equal parts of anything: He tried to stick the two halves together again; half a kilo of sugar; a kilo and a half of sugar; one and a half kilos of sugar.) polovica, pol2) (one of two equal parts of a game (eg in football, hockey) usually with a break between them: The Rangers scored three goals in the first half.) polčas2. adjective1) (being (equal to) one of two equal parts (of something): a half bottle of wine.) pol2) (being made up of two things in equal parts: A centaur is a mythical creature, half man and half horse.) pol3) (not full or complete: a half smile.) polovičen3. adverb1) (to the extent of one half: This cup is only half full; It's half empty.) na pol2) (almost; partly: I'm half hoping he won't come; half dead from hunger.) na pol•- half-- halve
- half-and-half
- half-back
- half-brother
- half-sister
- half-caste
- half-hearted
- half-heartedly
- half-heartedness
- half-holiday
- half-hourly
- half-term
- half-time
- half-way
- half-wit
- half-witted
- half-yearly
- at half mast
- by half
- do things by halves
- go halves with
- half past three
- four
- seven
- in half
- not half* * *I [ha:f, haæf]noun(plural halves) polovica; polletje; sport polčas; izenačenost (golf); juridically strankaone's better half — boljša polovica, ženathe larger half — večja polovica, večji delto do s.th. by halves — površno, na pol kaj nareditito go halves with s.o. — razdeliti si s kom na polin half, in halves — razpolovljenII [ha:f, hæf]adjectivepolovičen; površen, nepopolnat half the price — za pol cene, po polovični cenito gain half the battle — polovico že dobiti, opraviti že pol delahalf a loaf is better than no bread — boljši vrabec v roki, kot golob na strehito see with half an eye — takoj sprevideti, videti brez najmanjšega trudanautical half three — tri in pol sežnjaIII [ha:f, hæf]adverbpol, na pol; precej; skorajnot half — kar se da, strašnocolloquially not half bad — precej dobronot half big enough — sploh ne, še zdaleč nedo you like whisky? Oh, not half! — imate radi viski? Pa še kako!nautical east half-south — ɜ ɜ/8 stopinj jugovzhodno -
72 issue
['iʃu:] 1. verb1) (to give or send out, or to distribute, especially officially: The police issued a description of the criminal; Rifles were issued to the troops.) izdati2) (to flow or come out (from something): A strange noise issued from the room.) priti ven2. noun1) (the act of issuing or process of being issued: Stamp collectors like to buy new stamps on the day of issue.) izdaja2) (one number in the series of a newspaper, magazine etc: Have you seen the latest issue of that magazine?) številka3) (a subject for discussion and argument: The question of pay is not an important issue at the moment.) predmet razprave* * *I [ísju:, íšu:]nounodtok, izhod; izdaja (knjige, znamk); zvezek, številka (časopisa), naklada; economy denarna emisija; posledica, rezultat, zaključek; potomec, potomci, rod, otrok, otroci; izdajanje (odredb); economy dohodek (od posestva); juridically sporno vprašanje, predmet razprave, oporekanje, bistveno vprašanje; medicine izliv (krvi, gnoja)at issue with s.o. — v sporu s komissue of law — izpodbijanje, oporekanjeto join issue with s.o. — prepustiti rešitev sporne zadeve sodiščuto take issue with s.o. — prerekati se s kom, trditi nasprotnoto bring s.th. to a successful issue — kaj uspešno izpeljatieconomy bank of issue — emisijska bankaII [ísju:, íšu:]1.intransitive verbpriti ven, priti na dan, izvirati, izhajati iz ( from); iztekati; priti v promet (knjiga), biti izdan (povelje); imeti za posledico;2.transitive verbizdati (publikacijo); military razdeliti, izdati (hrano, obleko, municijo); economy dati v promet (denar, vrednostne papirje), emitirati; razglasiti; commerce izpolniti menico; opremiti ( with s, z); dobaviti -
73 side
1. noun1) ((the ground beside) an edge, border or boundary line: He walked round the side of the field; He lives on the same side of the street as me.) stran2) (a surface of something: A cube has six sides.) ploskev3) (one of the two of such surfaces which are not the top, bottom, front, or back: There is a label on the side of the box.) stran4) (either surface of a piece of paper, cloth etc: Don't waste paper - write on both sides!) stran5) (the right or left part of the body: I've got a pain in my side.) bok6) (a part or division of a town etc: He lives on the north side of the town.) del7) (a slope (of a hill): a mountain-side.) pobočje8) (a point of view; an aspect: We must look at all sides of the problem.) stališče9) (a party, team etc which is opposing another: Whose side are you on?; Which side is winning?) stran2. adjective(additional, but less important: a side issue.) stranski- - side- - sided
- sidelong
- sideways
- sideburns
- side effect
- sidelight
- sideline
- sidelines
- side road
- sidestep
- side-street
- sidetrack
- sidewalk
- from all sides
- on all sides
- side by side
- side with
- take sides* * *I [sáid]1.nounstran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina; figuratively stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole); sport moštvo; slang prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od straniside by side — z ramo ob rami, vštric, vzporednoby the side of — vzdolž, oboff side — oddaljenejša stran, desna stran; sport (nogomet) ofsajdon all sides, on every side — na vseh straneh, vsepovsodsunny side, bright side — sončna stran, svetla stran (tudi figuratively)on the wrong side of the door figuratively izključen iz (česa)on the wrong side of the blanket figuratively nezakonski (otrok)to balance on both sides figuratively nihati (kolebati) med dvema stvaremahe is on our side — on je na naši strani, z namihe is on the sunny (bright, right) side of 50 — on še ni 50 let starto go over to the other side — preiti k drugi stranki, uskočiti v drug taborto have side slang domišljevati si; delati se važnegato keep on the right side of s.o. figuratively na prijateljski način s kom urediti stvarito put a th. on one side — postaviti kaj na stran, ne obračatito take sides — opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranskito take side with s.o., to take s.o.'s side — potegniti s kom, potegniti se za kogato win s.o. over to one's side — pridobiti koga na svojo stran;2.adjectivestranski; prihajajoč od straniII [sáid]intransitive verb slang bahati se, širokoustiti se, hvaličiti se, postavljati seto side with — opredeliti se za, pridružiti se, držati z; transitive verb dati, odriniti na stran; opremiti (knjigo) s stranicamito side up — pospraviti, urediti (sobo) -
74 and
[ənd, ænd]1) (joining two statements, pieces of information etc: I opened the door and went inside; The hat was blue and red; a mother and child.) in2) (in addition to: 2 and 2 makes 4.) in, plus3) (as a result of which: Try hard and you will succeed.) in, pa4) (used instead of `to' with a verb: Do try and come!)* * *[ænd, ənd, ən]conjunctionin, ter, pa tudiboth... and — tako... kakorand so forth, and so on — in tako daljeand how! — pa še kako! -
75 conclude
[kən'klu:d]1) (to come or bring to an end: to conclude a meeting; He concluded by thanking everyone.) zaključiti2) (to come to believe: We concluded that you weren't coming.) sklepati•- conclusive
- conclusively
- conclusiveness* * *[kənklú:d]1.transitive verb2.intransitive verbkončati, prenehati; sklepatito conclude — torej, potemtakem -
76 point
[point] 1. noun1) (the sharp end of anything: the point of a pin; a sword point; at gunpoint (= threatened by a gun).) konica2) (a piece of land that projects into the sea etc: The ship came round Lizard Point.) rtič3) (a small round dot or mark (.): a decimal point; five point three six (= 5.36); In punctuation, a point is another name for a full stop.) pika4) (an exact place or spot: When we reached this point of the journey we stopped to rest.) točka5) (an exact moment: Her husband walked in at that point.) trenutek6) (a place on a scale especially of temperature: the boiling-point of water.) točka7) (a division on a compass eg north, south-west etc.) stran neba8) (a mark in scoring a competition, game, test etc: He has won by five points to two.) točka9) (a particular matter for consideration or action: The first point we must decide is, where to meet; That's a good point; You've missed the point; That's the whole point; We're wandering away from the point.) točka; bistvo10) ((a) purpose or advantage: There's no point (in) asking me - I don't know.) smisel11) (a personal characteristic or quality: We all have our good points and our bad ones.) (močna/šibka) točka12) (an electrical socket in a wall etc into which a plug can be put: Is there only one electrical point in this room?) vtičnica2. verb1) (to aim in a particular direction: He pointed the gun at her.) nameriti2) (to call attention to something especially by stretching the index finger in its direction: He pointed (his finger) at the door; He pointed to a sign.) kazati s prstom3) (to fill worn places in (a stone or brick wall etc) with mortar.) zamazati razpoke•- pointed- pointer
- pointless
- pointlessly
- points
- be on the point of
- come to the point
- make a point of
- make one's point
- point out
- point one's toes* * *I [pɔint]nounkonica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)archaic bodalo, meč; technical koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla; hunting cilj, postojanka (psov); plural udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen); grammar pika (tudi full ŋ); printing enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi; mathematics točka ( point of intersection sečišče), decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.; physics stopinja (temperature na lestvici), stopnja; geography rtič; geography stran neba ( cardinal ŋs glavne strani neba); točka, kraj, mesto, cilj, namen ( point of destination namembni kraj; economy point of entry — vstopno pristanišče); trenutek, moment (odločilni, kritični; at the point of death umirajoč); točka dnevnega reda ( to differ on several ŋs ne strinjati se v več točkah); poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel ( there is no point in doing it nima smisla to narediti); poudarek ( to give point to one's words dati poudarek svojim besedam); (karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak ŋ njegova močna, šibka točka; it has its ŋs ima svoje dobre strani)economy točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga; sport točka ( to lose on ŋs izgubiti po točkah, ŋs win zmaga po točkah); šivana čipka; music znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek; military predstraža, izvidnica; British English kretnica; economy to be on points — biti racioniran (blago)economy to put on points — racioniratiat all points — temeljito, popolnoma, v vseh ozirihat the point of — na robu, blizuat the point of the sword — z grožnjo, nasilnoat this point — v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)beside ( —ali off, away from) the point — neprimeren, ne na mestuto bring to a point — dovršiti, končatito come ( —ali get) to the point — priti k stvari, priti do odločilnega trenutkato give point to s.th. — poudariti kajsport to give points to s.o. — dati komu prednost v igri, figuratively biti močnejšifiguratively nine points — skoraj vse, 90 procentovpossession is nine points of the law — če kaj imaš, imaš vedno pravin point — ustrezen, umestenin point of fact — pravzaprav, resničnoto make a point of — vztrajati na čem, poudarjatisport to make ( —ali score) a point — doseči točko; dokazati resničnost trditveto make s.th. a point of honour — smatrati kaj za častno zadevoAmerican point of origin — kraj poreklanot to put too fine a point on it — brez ovinkov povedati, ne prikrivatito press a point — vztrajati pri čem, pritiskati na kajpoint of no return aeronautics nevarna cona, figuratively od kjer ni vrnitveto stand upon points — paziti na vsako malenkost, biti prenatančento stretch ( —ali strain) a point — narediti izjemo, pogledati skozi prstepoint of view — stališče, mnenjethat is the point — to je vprašanje, to je poglavitna stvarparliament point of order — dnevni redII [pɔint]1.transitive verbostriti, šiliti (svinčnik itd.); figuratively poudariti, poudarjati (svoje besede); meriti, nameriti (at na); mathematics označiti decimalno mesto s piko, vejico; označiti z ločili, točkami; prekopati zemljo; upozoriti;2.intransitive verbkazati s prstom (at, to); upozoriti na divjačino (lovski pes); ležati, biti obrnjen, gledati (to na; hiša); medicine zoreti (gnoj)to point one's finger at s.o. — s prstom koga pokazatito point (up)on — (oči, misli) upreti v, nato point out — pokazati, opozoriti na kajto point up technical zamazati razpoke, luknje v zidu; pokazati (s prstom, glavo); American podčrtati, poudariti -
77 shell
[ʃel] 1. noun1) (the hard outer covering of a shellfish, egg, nut etc: an eggshell; A tortoise can pull its head and legs under its shell.) lupina2) (an outer covering or framework: After the fire, all that was left was the burned-out shell of the building.) ogrodje3) (a metal case filled with explosives and fired from a gun etc: A shell exploded right beside him.) granata2. verb1) (to remove from its shell or pod: You have to shell peas before eating them.) oluščiti2) (to fire explosive shells at: The army shelled the enemy mercilessly.) bombardirati•- come out of one's shell
- shell out* * *I [šel]nounlupina (jajca, oreha, sadja, živali), skorja, luščina, strok; želvin oklep, polževa hišica, školjka, pokrovka krila pri žuželkah; notranja (svinčena) krsta; nedokončana hiša (ladja), ogrodje; military topovska granata, mina (metalca min), American naboj; raketa; tulec (izstrelka); lahek tekmovalni čoln; figuratively zadržanost, zaprtost, odljudnost; figuratively zunanjost, zunanja podoba, zunanji sijaj; poetically music lirain the shell — še neizvaljen, še v razvojuheavy shell military težka granatato come out of one's shell figuratively osvoboditi se odljudnosti, postati bolj družaben (manj plašen, rezerviran, samotarski)to retire into one's shell — zapreti se vase, umolknitiII [šel]transitive verb(o)lupiti, (o)luščiti, odstraniti lupino, skorjo; prekriti s školjkami, z oklepom, z lupino; military bombardirati, obsipati z izstrelki (granatami, minami)to shell nuts — tolči, treti orehe; intransitive verb izpasti (o semenu) -
78 top
I 1. [top] noun1) (the highest part of anything: the top of the hill; the top of her head; The book is on the top shelf.) vrh2) (the position of the cleverest in a class etc: He's at the top of the class.) prvo mesto, čelo3) (the upper surface: the table-top.) zgornja stran4) (a lid: I've lost the top to this jar; a bottle-top.) pokrov5) (a (woman's) garment for the upper half of the body; a blouse, sweater etc: I bought a new skirt and top.) zgornji del2. adjective(having gained the most marks, points etc, eg in a school class: He's top (of the class) again.) najboljši3. verb1) (to cover on the top: She topped the cake with cream.) prekriti2) (to rise above; to surpass: Our exports have topped $100,000.) preseči3) (to remove the top of.) odsekati vrh•- topless- topping
- top hat
- top-heavy
- top-secret
- at the top of one's voice
- be/feel on top of the world
- from top to bottom
- the top of the ladder/tree
- top up II [top] noun(a kind of toy that spins.) vrtavka* * *I [tɔp]1.nounvrh, vrhunec (gore); najvišja točka (česa); krona, vrh (drevesa); teme, glava; zgornji konec; začetek; pena (pri pivu); pokrov; nautical krov, paluba; šop, pramen (las, volne); površje; izbor, izbira, figuratively smetana; najvišja stopnja, prvo mesto, najvišji rang; cilj; figuratively višek, vrhunec; višina (glasu); nebo (pri postelji); plural slang visoke osebnosti, visoke "živine"on (the) top — nad, vrh, vrh tegatop of the milk figuratively najboljša točka programaat the top of one's speed, on top — z največjo hitrostjooff one's top — slang prismojento the top of one's bent — kolikor je le mogoče, do skrajnosti; v popolno zadovoljstvothe top of the morning to you! (Irish) lepo jutro vam (želim)!to be (to become) top — biti (postati) prvak; biti na čeluto be on top — biti močnejši, biti na površjuto be at the top of the tree figuratively biti na najvišjem položaju, pri krmiluto blow one's top — slang razjeziti se, razburiti seto come out on top — iziti kot zmagovalec ali kot najboljši (npr. pri izpitu itd.)to come to the top — priti na površje (na čelo); uspeti, imeti uspehto go over the top — military jurišati iz rova; figuratively slang tvegati skok, poročiti seto shout at the top of one's voice — na ves glas (na vse grlo) zakričati, zavpitito take the top of the table zavzeti — mesto na gornjem koncu mize; figuratively predsedovatito take the top off — odpiti peno (piva);2.adjectivenajvišji, zgornji; glavni, prvi; colloquially prvorazreden, izvrstentop dog figuratively prvak, zmagovalecII [tɔp]1.transitive verbopremiti s konico, z vrhom; pokriti, (o)kronati; agronomy odrezati vršičke; doseči vrh; zadeti, pogoditi, udariti (vrh, teme); biti višji, zavze(ma)ti prvo mesto, prekositi, nadkriliti; commerce preseči, priti čez (ceno); slang obglaviti, obesitithat tops all I ever saw — to prekaša vse, kar sem (le) kdaj videlto top one's part theatre odlično igrati svojo vlogoto top the class — biti najboljši v razredu;2.intransitive verbdvigati se, vzpenjati se nad; izkazati se, odlikovati se; vladati nad, prevladovatiIII [tɔp]nounvrtavka, volk (igrača)old top — slang stara bajta, starina -
79 one
1. noun1) (the number or figure 1: One and one is two (1 + 1 = 2).) ena2) (the age of 1: Babies start to talk at one.) eno leto2. pronoun1) (a single person or thing: She's the one I like the best; I'll buy the red one.) ta, tisti2) (anyone; any person: One can see the city from here.) kdorkoli3. adjective1) (1 in number: one person; He took one book.) en2) (aged 1: The baby will be one tomorrow.) eno leto3) (of the same opinion etc: We are one in our love of freedom.) edin•- one-- oneself
- one-night stand
- one-off
- one-parent family
- one-sided
- one-way
- one-year-old 4. adjective((of a person, animal or thing) that is one year old.) enoleten- all one- be one up on a person
- be one up on
- not be oneself
- one and all
- one another
- one by one
- one or two* * *I [wʌn]adjectiveeden, ena; edin, neki, enak, istione or two — eden ali dva, parone at a time — posamič, ločenothe one way to do it — edini način, kako to storitito be one too many for s.o. — biti malo pretežko za kogato be made one — poročiti se, biti združen v zakonuto make one of — pripadati komu (čemu), biti del koga (česa);II [wʌn]pronoun1.nekdo, kdo, kdorkoli;2.eden, en (namesto zaimka ali samostalnika: the little ŋ malček, the picture is a realistic ŋ slika je realistična);3.nedoločni zaimek ( one knows ve se);razno: one who — nekdo, kithe one who — tisti, kione so clever — nekdo, ki je tako pametenthat's a good one! — dobro je!, ni slabo!figuratively one in the eye — nekaj, kar boš pomnil; polten udarec (ki ga boš pomnil), spominekto land s.o. one — pritisniti koga, udaritithe Holy One, One above — bogthe evil one — hudič, satanIII [wʌn]nounpoedinec, eden, enathe all and the one — celotnost in edinost, vsi in vsak zaseall in one — skupaj, istočasnoone by one — posamič, drug za drugimone... the other — eden... drugiyou are a one! — ti si res čudak!to be at one with s.o. — strinjati se s komto be one up on s.o. — biti za malenkost pred komnumber one — kar je odlično, prvovrstno; ego, jaz, osebna korist -
80 return
[rə'tə:n] 1. verb1) (to come or go back: He returns home tomorrow; He returned to London from Paris yesterday; The pain has returned.) vrniti se2) (to give, send, put etc (something) back where it came from: He returned the book to its shelf; Don't forget to return the books you borrowed.) vrniti3) (I'll return to this topic in a minute.) vrniti se4) (to do (something) which has been done to oneself: She hit him and he returned the blow; He said how nice it was to see her again, and she returned the compliment.) vrniti5) ((of voters) to elect (someone) to Parliament.) voliti6) ((of a jury) to give (a verdict): The jury returned a verdict of not guilty.) izreči7) ((in tennis etc) to hit (a ball) back to one's opponent: She returned his serve.) vrniti2. noun1) (the act of returning: On our return, we found the house had been burgled; ( also adjective) a return journey.) vrnitev2) (especially in United Kingdom, a round-trip ticket, a return ticket: Do you want a single or a return?) povratna vozovnica•- return match
- return ticket
- by return of post
- by return
- in return for
- in return
- many happy returns of the day
- many happy returns* * *I [ritɜ:n]1.nounvrnitev, povratek; povrnitev, ponovitev (bolezni), recidiva; povračilo, plačilo; povratna pošiljka, povraten prevoz, povratna vozovnica; vrnitev ali vračanje denarja, odškodnina, nadomestilo; (uradno) sporočilo, objava vest; plural statistični podatki, izkazi, rezultati; parliament objava rezultatov volitev, parlamentarne volitve; (redko) odgovor; (često plural) dohodek, zaslužek; plural commerce prodaja, (denarni) promet; iztržek, izkupiček, dobiček; vrnjeno blago, uporabljena embalaža; architecture izbočina na pročelju, štrleč vogal, krilo hiše; (mečevanje, tenis) povratni udarec, odboj žoge; plural slab tobak za pipoin return for — kot povračilo, nadomestilo zawithout return — brezplačno, zastonjdelivery by return — neodložljiva izročitev, predajaearly (quick) return commerce hitra prodajaa return of influenza medicine ponovitev gripeofficial returns — uradne številke, uradni statistični podatkion sale or return commerce v komisijito bring (to yield) a return — prinašati korist, obrestovati se, rentirati sewhat did he get in return for his kindness? — s čim mu je bila povrnjena njegova prijaznost?to make good returns commerce dobro, dobičkonosno iti v prodajoto make no return for — ne povrniti (česa), ne se izkazati hvaležnegato owe s.o. a return — biti komu dolžan povračiloto take a return ticket to Leeds — kupiti, vzeti povratno vozovnico za Leeds;2.adjectivepovratenII [ritɜ:n]1.intransitive verbvrniti se; ponovno se pripetiti (zgoditi, nastopiti); ponovno priti; spremeniti sereturn to our muttons! — vrnimo se -- po digresiji -- k (pravemu) predmetu diskusije!to return with one's shield or upon it figuratively vrniti se ali mrtev ali kot zmagovalec;2.transitive verbvrniti, nazaj dati, poslati nazaj; odražati, odbijati; odbiti nazaj, vrniti (žogo); vrniti (pozdrav, obisk itd.), ponovno plačati, vrniti (milo za drago); dajati, prinašati (dobiček); (uradno) proglasiti, prijaviti, (uradno) javiti, objaviti; juridically izreči sodbo; glasovati, dati glas; voliti (poslanca); (večinoma v pasivu) oceniti, obvestitito return interest, a profit — dajati, prinašati obresti, dobičekto return one's lead — (kartanje) vrniti barvo, odgovoriti na barvoto return like for like — vrniti milo za drago, šilo za ognjiloto return a salute — vrniti pozdrav, odzdraviti
См. также в других словарях:
Come with Me (EP) — Come with Me EP by Bobby Valentino Released March 2, 2008 ( … Wikipedia
Come with Me (Puff Daddy song) — Come with Me Single by Puff Daddy featuring Jimmy Page from the album Godzilla: The Album Released July 21, 1998 … Wikipedia
Come with Me (Koda Kumi song) — Come with Me Single by Koda Kumi from the album Feel My Mind Released … Wikipedia
Come with Me — can refer to one of the following: Come with Me (EP), a 2008 digital album by R B singer Bobby Valentino Come with Me (Kumi Koda song) Come with Me (Phil Collins song) Come with Me (Puff Daddy song), featuring Jimmy Page Come with Me (Sammie… … Wikipedia
Come with me — Single par Kumi Kōda extrait de l’album Feel My Mind Face A Come with me Face B Real Emotion (English ver.) Sortie 27 août 2003 … Wikipédia en Français
Come with Me (Sammie song) — Come with Me Single by Sammie from the album Sammie Released January 11, 2007 Recorded 2006 Genre … Wikipedia
Come with a Friend — Single by Director from the album We Thrive on Big Cities Released 2006 09 29 Format 7 , CD … Wikipedia
Come with Me (Phil Collins song) — Come with Me Single by Phil Collins from the album Testify Released 2003 Format … Wikipedia
Come with Me (Waylon Jennings song) — Come with Me Single by Waylon Jennings from the album What Goes Around Comes Around B side Mes kin Released August 1979 … Wikipedia
You Come Before You — Infobox Album | Name = You Come Before You Type = studio Artist = Poison the Well Released = July 1, 2003 Recorded = Sound City, Van Nuys, California and Tonteknik Recording Studios, Umeå, Sweden Genre = Post hardcore Metalcore Length = 42:59… … Wikipedia
You're with me, leather — [cite news url=http://deadspin.com/sports/chris berman/he could go all the way 166410.php title=He ... Could ... Go ... All ... The ... Way! publisher=Deadspin date=2006 04 11 accessdate=2006 07 24] You re with me, , with other words or phrases… … Wikipedia