Перевод: со всех языков на словенский

со словенского на все языки

hrbtenica

  • 1 Позвоночник

    Hrbtenica

    Русско-словенский словарь > Позвоночник

  • 2 backbone

    1) (the spine: the backbone of a fish.) hrbtenica
    2) (the chief support: The older employees are the backbone of the industry.) steber
    * * *
    [baekboun]
    noun
    anatomy hrbtenica; figuratively glavna opora
    to the backbone — docela, stoodstotno

    English-Slovenian dictionary > backbone

  • 3 spine

    1) (the line of linked bones running down the back of humans and many animals; the backbone: She damaged her spine when she fell.) hrbtenica
    2) (something like a backbone in shape or function: the spine of a book.) hrbet
    3) (a thin, stiff, pointed part growing on an animal or a plant.) bodica
    •
    - spineless
    - spiny
    - spinal cord
    * * *
    [spáin]
    noun
    medicine zoology hrbtenica; gorski hrbet; hrbet knjige; zoology botany bodica, trn, drevesna igla (smreke itd.); figuratively pogum, energija

    English-Slovenian dictionary > spine

  • 4 chine

    I [čain]
    noun
    hrbtenica (živali); zarebrnica; sleme
    II [čain]
    noun
    soteska
    III [čain]
    transitive verb
    po dolžini prerezati (trebuh živali)

    English-Slovenian dictionary > chine

  • 5 column

    ['koləm]
    1) (a stone or wooden pillar used to support or adorn a building: the carved columns in the temple.) steber
    2) (something similar in shape: a column of smoke.) steber
    3) (a vertical row (of numbers): He added up the column (of figures) to find the answer.) stolpec
    4) (a vertical section of a page of print: a newspaper column.) stolpec
    5) (a section in a newspaper, often written regularly by a particular person: He writes a daily column about sport.) rubrika
    6) (a long file of soldiers marching in short rows: a column of infantry.) kolona
    7) (a long line of vehicles etc, one behind the other.) kolona
    •
    * * *
    [kɔləm]
    noun
    steber, slop; stolpec, rubrika
    military kolona, sprevod; opora, podpora; anatomy spinal column — hrbtenica
    to dodge the column — "špricati"

    English-Slovenian dictionary > column

  • 6 rachis

    [réikis]
    noun
    medicine zoology hrbtenica

    English-Slovenian dictionary > rachis

  • 7 ridge

    [ri‹]
    1) (a long narrow piece of ground etc raised above the level of the ground etc on either side of it.) greben
    2) (a long narrow row of hills.) veriga
    3) (anything like a ridge in shape: A ridge of high pressure is a long narrow area of high pressure as shown on a weather map.) greben
    4) (the top edge of something where two sloping surfaces meet, eg on a roof.) sleme
    * * *
    [ridž]
    1.
    noun
    gorski greben, hrbet, sleme, venec, sedlo; veriga gričev; strešno sleme; hrbtenica
    agronomy rob, meja, okrajek; razvodje; phonetics teeth ridge — dlesna;
    2.
    transitive verb & intransitive verb
    brazdati (se); nagibati (se), tvoriti valovne grebene (o morju)

    English-Slovenian dictionary > ridge

  • 8 spinal

    * * *
    [spáinəl]
    adjective
    hrbteničen
    spinal cord, spinal marrow — hrbtenjača, hrbtni mozeg

    English-Slovenian dictionary > spinal

  • 9 vertebra

    ['və:tibrə]
    plural - vertebrae; noun
    (any of the bones of the spine: She has a broken vertebra.) vretence
    * * *
    plural vertebrae [vɜ:tibrə, -bri:]
    noun
    zoology anatomy vretence; plural hrbtenica

    English-Slovenian dictionary > vertebra

  • 10 vertebral

    [vɜ:tibrəl]
    adjective ( vertebrally adverb)
    vertebralen, vretenčen, ki se tiče hrbteničnih vretenc; sestavljen iz vretenc
    vertebral animal zoology vretenčar

    English-Slovenian dictionary > vertebral

  • 11 vertebration

    [və:tibréišən]
    noun
    tvorba hrbtenice; razdelitev na vretenca; figuratively hrbtenica, čvrstost, trdnost

    English-Slovenian dictionary > vertebration

См. также в других словарях:

  • hrbteníca — e ž (í) 1. del telesnega ogrodja iz vretenc, ki poteka na hrbtni strani trupa: upogniti, vzravnati hrbtenico; pri padcu si je zlomil hrbtenico; kriva hrbtenica 2. publ., s prilastkom glavni, bistveni del česa: črna metalurgija je hrbtenica… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skrivíti — ím tudi izkrivíti ím dov., skrívil tudi izkrívil (ȋ í) dati čemu krivo obliko: skriviti cev, palico; deska se je skrivila; na soncu se les skrivi // dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: žival je skrivila hrbet; skriviti usta; hrbtenica se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hrbtíšče — a s (í) 1. nav. ekspr. hrbet: upogniti hrbtišče; nositi koš na hrbtišču; gladiti konja po hrbtišču / hrbtišče roke; hrbtišče sekire / hrbtišče stola naslonjalo, naslonilo / gorsko hrbtišče 2. nar. hrbtenica prašiča z nekaj mesa: za koline so… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • íksast — a o prid. (ȋ) ekspr. po obliki podoben črki X: močno iksaste noge ima, težko, da bi se še popravile / iksasta kolena in ukrivljena hrbtenica so večkrat posledica pomanjkanja vitaminov ♦ vet. iksasta stoja stoja pri živalih z navznoter… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naznótraj — in na znótraj prisl. (ọ) knjiž. 1. znotraj, v notranjosti: državo so razdvajala naznotraj družbena nasprotja, napadali pa so jo tudi sovražniki / naznotraj vsa drhti, nazunaj pa je mirna 2. navznoter: naznotraj zapognjena hrbtenica / naznotraj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ogródje — a s (ọ̑) 1. kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko: postaviti trdno ogrodje; leseno, železno ogrodje; ogrodje strehe; ogrodje vozila; ogrodje iz cevi, žic / ostalo je samo še ogrodje barake / nosilno ogrodje // navadno s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • opéti — opnèm dov., opél; nam. opét in opèt (ẹ ȅ) 1. s pripenjanjem, pritrjevanjem narediti, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: opeti stene; opeti s tapetami / obleka je tesno opela njeno postavo 2. star. dati okrog telesa: opeti vitezu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oprávljati — 1 am nedov., stil. opravljájte; stil. opravljála (á) 1. biti dejaven a) pri kakem delu, opravilu: opravljati izpit, tečaj; vse opravlja sam / opravlja mizarska in vrtnarska dela; opravljati poljska dela b) pri čem zahtevanem, pričakovanem: dobro… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ós — í ž (ọ̑) 1. kovinski ali lesen drog, na katerem je kolo: os poči, se zlomi; mazati osi / os gre skozi pesto / sprednja, zadnja os voza // teh. tak drog kot del naprave, stroja: nepremična, središčna os; os motorja / os pri uri 2. navadno s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ósen — tudi ôsen sna o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na os: osna razdalja, smer; osna somernost / osni ležaj; osni pritisk sila, s katero pritiskata kolesi vozila z isto osjo zaradi teže navzdol; osna sila sila v smeri osi predmeta, stroja ♦ geom. osni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poklèp — êpa in épa m (ȅ é, ẹ) med. udarec pri pretrkavanju: rahel poklep / na poklep je hrbtenica občutljiva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка:
… Нажмите правой клавишей мыши и выберите «Копировать ссылку»