higieno

См. также в других словарях:

• higiéna — e ž (ẹ̑) 1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene 2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• higiénik — a m (ẹ) zdravnik specialist za higieno: specializiral se je za higienika // kdor skrbi za higieno: tovarniški higienik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• dispanzêr — ja m (ȇ) zdravstvena ustanova za preprečevanje, ugotavljanje in zdravljenje nekaterih bolezni: iti na pregled v dispanzer; ginekološki, otroški, protituberkulozni dispanzer; dispanzer za socialno in duševno higieno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• fizikát — a m (ȃ) nekdaj urad, ki skrbi za higieno in preprečevanje nalezljivih bolezni: mestni fizikat …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• higiéničarka — e ž (ẹ) ženska, ki skrbi za higieno: higieničarka v motelu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• mentálnohigiénski — a o prid. (ȃ ẹ̑) nanašajoč se na mentalno higieno: mentalnohigienska načela / mentalnohigienska posvetovalnica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• prêdmet — éta m (é ẹ) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• sanitárije — rij ž mn. (á ȃ) prostori, navadno v stavbi, namenjeni za osebno higieno: počistiti, urediti sanitarije; športna dvorana ima nove, sodobno opremljene sanitarije / oddati sobo s souporabo sanitarij …   Slovar slovenskega knjižnega jezika