-
41 rain
[rein] 1. noun1) (water falling from the clouds in liquid drops: We've had a lot of rain today; walking in the rain; We had flooding because of last week's heavy rains.) dež2) (a great number of things falling like rain: a rain of arrows.) dež2. verb1) ((only with it as subject) to cause rain to fall: I think it will rain today.) deževati2) (to (cause to) fall like rain: Arrows rained down on the soldiers.) deževati•- rainy- raininess
- rainbow
- rain check: take a rain check
- raincoat
- raindrop
- rainfall
- rain forest
- rain-gauge
- keep
- save for a rainy day
- rain cats and dogs
- the rains
- as right as rain
- right as rain* * *I [réin]noundež (& figuratively), naliv, plural deževje, nalivithe Rains nautical deževna cona (Atlantika, ɔ°-10° sev. širine)a rain of compliments (congratulations) — dež, ploha komplimentov (čestitk)rain or shine — ob vsakem vremenu, figuratively v vseh okoliščinah, naj se zgodi, kar hočea heavy rain — naliv, plohawe shall go rain or shine — šli bomo, pa naj dežuje ali sije sonce, ob vsakem vremenuII [réin]intransitive verbdeževati; liti; (o nebu) poslati dež; (o solzah) teči, liti; figuratively padati, priti v gomilah, v množicah; deževati s prasketanjem ( upon na); transitive verb liti, deževati (kaj), pustiti padati (dež), figuratively prelivati (solze); metati (kamenje) ( upon na)it is raining cats and dogs, it is raining pitch forks — lije kot iz škafait is likely to rain — kaže na dež, dež pretito rain stair-rods slang deževati v ravnih, vertikalnih curkihher eyes rained tears — iz oči so ji lile, tekle solzeit never rains but it pours figuratively nesreča nikoli ne pride sama -
42 reform
[rə'fo:m] 1. verb1) (to improve or remove faults from: The criminal's wife stated that she had made great efforts to reform her husband.) izboljšati2) (to give up bad habits, improve one's behaviour etc: He admitted that he had been a criminal, but said that he intended to reform.) popraviti se2. noun1) (the act of improving: the reform of our political system.) izboljšanje2) (an improvement: He intends to make several reforms in the prison system.) reforma•- reformed
- reformer* * *[rifɔ:m]1.nounreforma, preureditev, predrugačenje, prenareditev; izboljšanjeadjective sweeping reform — temeljita reformareform school — mladinski vzgojni zavod, poboljševalnica;2.transitive verbpopraviti, preurediti, preobraziti, spremeniti, reformirati; izboljšati; odpraviti (zlo), ukiniti; popraviti (koga), spreobrniti ( from od); intransitive verb popraviti se, izboljšati se, postati boljši -
43 refund
1. verb(to pay back: When the concert was cancelled, the people who had bought tickets had their money refunded.) vrniti (denar)2. noun(the paying back of money: They demanded a refund.) povračilo* * *[rí:fʌnd]1.nounvrnitev (denarja), povračilo, refundiranje;2.[ri:fʌnd]transitive verb & intransitive verb vrniti (denar), izplačati (prej prejeti denar), plačati, refundirati, povrniti komu njegove izdatke; (redko) nazaj zliti, nazaj nasuti; economy z novimi dolgovi plačati (zapadli dolg) -
44 refusal
noun I was surprised at his refusal to help me; When we sent out the wedding invitations, we had several refusals.) odklonitev* * *[rifjú:zəl]nounodklonitev, odbitje, zavrnitev; odklonilen odgovor; zavrnitev snubca, ženitne ponudbe; predkupna pravica, pravica do nakupa pred drugim kupcem, svobodna izbira, prednost prve ponudbeI had the refusal of the appointment — le besedo bi mi bilo treba reči, pa bi bil imenovan (bi dobil imenovanje)to give s.o. the refusal of a house — priznati komu prednostno pravico za nakup hišeto meet with (to receive) a refusal — biti zavrnjen (odklonjen), dobiti "košarico"to take no refusal — kljub odklonitvi še naprej vztrajno zahtevati, ne sprejeti negativnega odgovora -
45 save
I 1. [seiv] verb1) (to rescue or bring out of danger: He saved his friend from drowning; The house was burnt but he saved the pictures.) rešiti2) (to keep (money etc) for future use: He's saving (his money) to buy a bicycle; They're saving for a house.) varčevati3) (to prevent the using or wasting of (money, time, energy etc): Frozen foods save a lot of trouble; I'll telephone and that will save me writing a letter.) prihraniti4) (in football etc, to prevent the opposing team from scoring a goal: The goalkeeper saved six goals.) preprečiti zadetek5) (to free from the power of sin and evil.) odrešiti6) (to keep data in the computer.) shraniti2. noun((in football etc) an act of preventing the opposing team from scoring a goal.) obramba- saver- saving
- savings
- saviour
- saving grace
- savings account
- savings bank
- save up II [seiv] preposition, conjunction(except: All save him had gone; We have no news save that the ship reached port safely.) razen* * *I [séiv]1.transitive verbrešiti ( from pred); zaščititi; shraniti, čuvati, spraviti (žito itd.); (ob)varovati (pred), ohraniti, prihraniti, (pri)varčevati, dobro gospodariti (z), varčno porabljati ali trošiti; prizanesti, prizanašati; sport obvarovati poraza, preprečiti zadetek (gol); theology zveličati, odrešiti; dospeti, še ujeti, ne zamuditi (vlaka itd.); zadovoljiti;2.intransitive verbvarčevati, biti varčen; ohraniti seto save appearances — ohraniti videz normalnosti, uglednostito save one's bacon figuratively rešiti si glavoto be saved theology biti odrešen, zveličansave your breath! — prihrani si svoje besede! molči!he was saved from drowning — rešili so ga, da se ni utopil (utonil)to save one's face — ohraniti, čuvati svoj obraz, svoj prestiž (ugled, dostojanstvo)to save s.o.'s life — rešiti komu življenjesave the mark! slang oprostite besedi (izrazu)!a stitch in time saves nine figuratively bolje je preprečiti kot lečitiII [séiv]1.preposition poetically & archaicrazen, izvzemšisave and except — razen, izvzemšisave only he — razen njega, samó on nethe last save one — predzadnji;2.conjunctionrazen če, če ne, razen ( that da)I felt well save that I had a headache — počutil sem se dobro, razen da me je bolela glava;3. -
46 say
[sei] 1. 3rd person singular present tense - says; verb1) (to speak or utter: What did you say?; She said `Yes'.) reči2) (to tell, state or declare: She said how she had enjoyed meeting me; She is said to be very beautiful.) reči3) (to repeat: The child says her prayers every night.) ponavljati4) (to guess or estimate: I can't say when he'll return.) reči2. noun(the right or opportunity to state one's opinion: I haven't had my say yet; We have no say in the decision.) beseda- saying- have
- I wouldn't say no to
- let's say
- say
- say the word
- that is to say* * *I [séi]1.transitive verbreči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati; colloquially domnevati, vzeti (da...);2.intransitive verbgovoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisanoso said so done, no sooner said than done — rečeno--storjenosad to say — obžalovanja vredno, žalI say! — slišiš! čuj!, hej!I dare say — zelo verjetno (često derogatory), (kakor) mislimit is said, they say — govori se, pravijohe is said to be ill — baje (pravijo, da) je bolan(let us) say this happens — vzemimo (recimo), da se to zgodisaid I? colloquially says I? slang kajne?, ali ni res?say it with flowers slang povejte to obzirno, vljudno!I'll give you say five days to do it — dal vam bom recimo pet dni, da to napravitea country, say India — dežela kot (npr.) Indijathat is to say — to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedamia sum of 50 pounds (say fifty pounds) — vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)this is saying a great deal — to se že nekaj pravi, to že nekaj poveyou don't say so! — česa ne poveste!, je to mogoče?what do you say to that? — kaj pravite k temu?to say Mass ecclesiastic brati mašoto say no — reči ne, odkloniti, odbiti, zanikatito say nothing of... — da molčimo o..., kaj šeleto say yes — reči da, odobritito have s.th. to say to (with) — imeti nekaj reči, povedati k (pri)he has nothing to say for himself — on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človekwhat I say is... — po mojem mišljenjuwhen all is said and done — skratka, konec koncevII [séi]nounkar je rečeno; izrek, govor, beseda; mnenje, trditev; pravica ali prilika za govorjenje; American zadnja beseda, dokončna odločitevit is my say! — sedaj govorim jaz!, pusti(te) me, da govorim!who has the say in this matter? — kdo ima zadnjo besedo (kdo odloča) v tej zadevi?to have one's say (to, on) — izraziti svoje mnenje (o)I will have my say — povedal bom, kar moram povedatilet him have his say — naj pove, kaj misli o temIII [séi]nounfino volneno blago -
47 secure
[si'kjuə] 1. adjective1) ((often with against or from) safe; free from danger, loss etc: Is your house secure against burglary?; He went on holiday, secure in the knowledge that he had done well in the exam.) varen2) (firm, fastened, or fixed: Is that door secure?) čvrst3) (definite; not likely to be lost: She has had a secure offer of a job; He has a secure job.) zanesljiv2. verb1) ((with against or from (something bad)) to guarantee or make safe: Keep your jewellery in the bank to secure it against theft.) zavarovati2) (to fasten or make firm: He secured the boat with a rope.) pritrditi•- securely- security
- security risk* * *I [sikjúə]adjectivevaren, zavarovan; siguren, gotov, zanesljiv, zagotovljen; zajamčen, miren, brezskrben; čvrst, nezavzemljiv (trdnjava); zaščiten, na varnem ( against proti); archaic ne sluteč, slepo zaupljiva secure existence — varen, brezskrben obstojto make s.th. secure — konsolidirati, utrditi, pritrditi, zapreti kajII [sikjúə]transitive verb(za)ščititi, zavarovati, spraviti na varno ( against proti, pred); military utrditi, obdati z zidom; (za)jamčiti, garantirati, preskrbeti, nabaviti, pobrigati se za, zagotoviti si; dobiti, zavzeti, prilastiti si, zasesti (mesto); izpodvezati (žilo)to secure the door — čvrsto zapreti, zakleniti vratato secure a majority — dobiti, zagotoviti si večinoto secure o.s. against loss — zavarovati se pred izguboto secure s.th. to s.o., to secure s.o. s.th. — (za)jamčiti komu kajto secure places — zagotoviti si prostore, sedeže, mestato secure valuables — spraviti na varno dragocenosti; intransitive verb biti varen ( against pred); priskrbeti si zaščito ( against pred) -
48 set
[set] 1. present participle - setting; verb1) (to put or place: She set the tray down on the table.) postaviti2) (to put plates, knives, forks etc on (a table) for a meal: Please would you set the table for me?) pogrniti3) (to settle or arrange (a date, limit, price etc): It's difficult to set a price on a book when you don't know its value.) določiti4) (to give a person (a task etc) to do: The witch set the prince three tasks; The teacher set a test for her pupils; He should set the others a good example.) dati5) (to cause to start doing something: His behaviour set people talking.) sprožiti6) ((of the sun etc) to disappear below the horizon: It gets cooler when the sun sets.) zaiti7) (to become firm or solid: Has the concrete set?) strditi se8) (to adjust (eg a clock or its alarm) so that it is ready to perform its function: He set the alarm for 7.00 a.m.) naravnati9) (to arrange (hair) in waves or curls.) nakodrati, urediti10) (to fix in the surface of something, eg jewels in a ring.) vstaviti11) (to put (broken bones) into the correct position for healing: They set his broken arm.) naravnati2. adjective1) (fixed or arranged previously: There is a set procedure for doing this.) ustaljen2) ((often with on) ready, intending or determined (to do something): He is set on going.) odločen3) (deliberate: He had the set intention of hurting her.) odločen4) (stiff; fixed: He had a set smile on his face.) tog5) (not changing or developing: set ideas.) tog6) ((with with) having something set in it: a gold ring set with diamonds.) z vdelanim (diamantom itd.)3. noun1) (a group of things used or belonging together: a set of carving tools; a complete set of (the novels of) Jane Austen.) zbirka2) (an apparatus for receiving radio or television signals: a television/radio set.) aparat3) (a group of people: the musical set.) skupina4) (the process of setting hair: a shampoo and set.) friziranje5) (scenery for a play or film: There was a very impressive set in the final act.) scenografija6) (a group of six or more games in tennis: She won the first set and lost the next two.) niz•- setting- setback
- set phrase
- set-square
- setting-lotion
- set-to
- set-up
- all set
- set about
- set someone against someone
- set against someone
- set someone against
- set against
- set aside
- set back
- set down
- set in
- set off
- set something or someone on someone
- set on someone
- set something or someone on
- set on
- set out
- set to
- set up
- set up camp
- set up house
- set up shop
- set upon* * *I [set]nounpoetically sončni zahod; neko število enakih oseb, stvari, ki spadajo skupaj, tvorijo celoto; krog, družba (ljudi), klika; garnitura, serija, niz, servis; tennis set, partija (6 iger); commerce kolekcija; radijski, televizijski aparat, naprava, pribor; vsa ladijska jadra; printing zlog; theatre oprema odra; frizura, pričeska; sadika, nasad (jajc); plesni pari; figura pri četvorki; hunting nepremična stoja psa pred divjačino; (o glavi) drža, držanje; (o obleki) kroj, pristajanje; (o toku, vetru) smer; (o tekočini) trdnost; nagnjenost, tendenca ( towards k, proti); figuratively oster napad, zadnja plast (malte na zidu)a set of contradictions — niz, vrsta protislovij, nasprotijset of swindlers — banda, klika sleparjevdead set hunting nepremična stoja psa, ki naznanja divjačinofull set of bill of lading commerce sklop (komplet) ladijskega tovornega lista (konosamenta)the racing set — krog ljudi, ki se zanimajo za konjske dirketo make a dead set at figuratively čvrsto popasti, zgrabiti koga; (o ženski) loviti koga, skušati (truditi se) osvojiti kogaII [set]adjectivedoločen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni); American trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden ( with z), zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)set piece — (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemetset phrase — ustaljen izraz (reklo, fraza)set scene — kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delovset speech — vnaprej pripravljen, naštudiran govorset time — dogovorjen (odrejen, določen) časwell-set — stasit, lepe rasti, postavenwell set up in wine — dobro založen, oskrbljen z vinomI am set on s.th. — srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čemIII [set]1.transitive verbpostaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za); naščuvati (at s.o. proti komu); razpisati (nagrado) (on na); stisniti (zobe); theatre uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj ( with z); sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla ( with z);2.intransitive verbzaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figuratively); ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati ( from od, iz); gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za); lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno oblikoto set afoot (on foot) — začeti, pripraviti (kaj)to set s.o. against — nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje zato be set on (upon) s.th. — trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kajto set the axe to s.th. — začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kajto set books to be read — določiti knjige, ki jih je treba prebratithis hat set me back a pound slang ta klobuk me je stal en funtto set bounds to s.th. — omejiti kajto set one's cap at colloquially prizadevati si pritegniti (snubca)to set close printing staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedamito set at defiance — izzvati, kljubovatito set a dog on s.o. — spustiti, naščuvati psa na kogato set persons by the ears (at variance, at loggerheads) — izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebito set s.o. at ease — pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)to set an end to s.th. — napraviti konec čemuto set eyes on s.th. — upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kajto set one's face against colloquially odločno se upreti, zoperstavitihow far did I set you? — (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?to set the fashion — dajati, uvesti, diktirati modo (ton)to set s.o. on his feet — postaviti koga na noge (tudi figuratively)to set fire to (at) s.th. — podnetiti, zažgati kajto set s.th. on fire — požgati, zažgati kajto set the Thames on fire figuratively napraviti nekaj osupljivegato set foot in a house — prestopiti prag hiše, vstopiti v hišoto set on foot — postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tekto set foot on s.th. — stopiti na kajto set one's hand to s.th. — podpisati kaj, zapečatiti kajto set one's house in order — spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figuratively spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reformeto set a lady's hair — urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko damito set one's heart (one's mind) to s.th. — poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kajto set s.o.'s heart at rest — napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti kogato set at large — dati prostost, izpustiti, osvoboditito set ono's life on a chance figuratively staviti svoje življenje na kockoto set s.th. in a proper light — postaviti kaj v pravo lučto set little (much) by s.th. — malo (visoko) kaj cenitito set s.o. at naught — rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na kogato set o.s. against s.th. — upreti se, zoperstaviti se čemuto set o.s. — lotiti se; sport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za startto set the pace — regulirati korak, hojo; dajati taktto set paper colloquially napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpituto set pen to paper — lotiti se pisanja, začeti pisatito set the police after s.o. — poslati policijo za komto set a price on s.th. — določiti čemu ceno, naložiti ceno za kajto set a price on s.o.'s life (head) — razpisati nagrado na glavo kake osebeto set s.th. before the public — prinesti kaj pred javnostto set a razor — nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenjuto set s.o. at rest — pomiriti, umiriti kogato set s.o. right — popraviti, korigirati kogato set right (to rights, in order) — spraviti v red, popravitito set sail — dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morjuto set seal to s.th. — staviti pečat na kajto set shoulder to the wheel figuratively pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotitito set spies on s.o. — vohuniti za komto set spurs to the horse — z ostrogami spodbosti konja, spodbujatito set a stake into the ground — zabiti kol v tla, v zemljohis star sets figuratively njegova zvezda zahajato set store by s.th. slang visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemuto set a task — dati, naložiti nalogoto set one's teeth — stisniti zobe (tudi figuratively)to set s.o.'s teeth on edge — izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živceto set s.o. thinking — dati komu mislitito set at variance — spreti, razdvojitito set s.o. in the way — pokazati komu pot, spraviti koga na pravo potto set s.o. on his way archaic spremiti koga del (kos) potito set wide printing staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedamito set one's wits to a question — iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problemto set the watch nautical postaviti straže na njihova mestato set s.o. to work — spraviti koga k deluto set o.s. to work — lotiti se dela -
49 share
[ʃeə] 1. noun1) (one of the parts of something that is divided among several people etc: We all had a share of the cake; We each paid our share of the bill.) delež2) (the part played by a person in something done etc by several people etc: I had no share in the decision.) delež3) (a fixed sum of money invested in a business company by a shareholder.) delnica2. verb1) ((usually with among, between, with) to divide among a number of people: We shared the money between us.) deliti2) (to have, use etc (something that another person has or uses); to allow someone to use (something one has or owns): The students share a sitting-room; The little boy hated sharing his toys.) deliti si3) ((sometimes with in) to have a share of with someone else: He wouldn't let her share the cost of the taxi.) imeti delež•- share and share alike* * *I [šʌ/ə]nounlemež, nož pri pluguII [šʌ/ə]noundelež, del; kontingent; commerce prispevek, delnica, dividenda, vlogashare and share alike — v enakih deležih (deliti; razdeljen)preference shares, preferred shares — prednostne delniceto fall to s.o.'s share — pripasti komu kot deležto go shares with s.o. — (pravično) deliti s komto give his due share to s.o. — dati komu, kar mu pripadaIII [šʌ/ə]transitive verbdeliti (with s.o. s kom), porazdeliti ( among med); deliti (mišljenje); udeleževati se; intransitive verb imeti delež, biti deležen, sodelovati, udeležiti seto share alike, to share and share alike — imeti enake deleže, enako si razdeliti; sodelovati pri prispevkih in pri dobičkuhe would share his last crust figuratively on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha (bi dal svojo zadnjo srajco)they ought to share with us in the expenses — oni bi morali deliti z nami izdatke; -
50 sling
1. [sliŋ] noun1) (a type of bandage hanging from the neck or shoulders to support an injured arm: He had his broken arm in a sling.) trikotna ruta2) (a band of cloth etc worn over the shoulder for supporting a rifle etc on the back.) jermen prek rame3) (a looped arrangement of ropes, chains etc for supporting, hoisting, carrying and lowering heavy objects.) zanka2. verb1) (to throw violently: The boy slung a stone at the dog.) vreči2) (to support, hang or swing by means of a strap, sling etc: He had a camera and binoculars slung round his neck.) obesiti•* * *I [sliŋ]nounAmerican alkoholna pijača s sladkorjem, vodo, ledom in citronovim sokom; grog z žganjem (iz ječmena)II [sliŋ]nounfrača; strel, met s fračo; figuratively udarccIII [sliŋ]transitive verb & intransitive verbstreljati (vreči, zagnati) s fračo; vreči (at na); izvreči ( out of); mahati (s čim)to sling ink slang udejstvovati se kot časnikar (pisatelj), pisatito sling mud at s.o. — obmetavati koga z blatom, figuratively blatiti kogaIV [sliŋ]nounzanka (veriga ali vrv ovita okrog bremena za dvig); medicine preveza (zanka), v kateri visi zlomljena roka; jermen prek rame, naramnica; military jermen pri puški; nautical vrv za vleko čolna; dvig (tovora kvišku)V [sliŋ]transitive verb & intransitive verbobesiti ali vreči ( over prek), dvigniti (z zanko, vrvjo, jermenom itd.); potegniti kvišku; medicine dati roko v prevezo -
51 smash
[smæʃ] 1. verb1) ((sometimes with up) to (cause to) break in pieces or be ruined: The plate dropped on the floor and smashed into little pieces; This unexpected news had smashed all his hopes; He had an accident and smashed up his car.) razbiti (se)2) (to strike with great force; to crash: The car smashed into a lamp-post.) zaleteti se2. noun1) ((the sound of) a breakage; a crash: A plate fell to the ground with a smash; There has been a bad car smash.) tresk; trčenje2) (a strong blow: He gave his opponent a smash on the jaw.) udarec s pestjo3) (in tennis etc, a hard downward shot.) smeš•- smashing- smash hit* * *I [smæš]nounzdrobitev, razbitje; tresk, trčenje, trk, kolizija, katastrofa; colloquially močan udarec s pestjo; economy stečaj, konkurz, bankrot, polom; colloquially ledena alkoholna pijača, mešanica ledeno mrzle vode in konjaka ali whiskyjaa smash in (with) a car — trčenje v avto, z avtomto break (to knock) to smash — razbiti se, raztreščiti se na koščketo go (to come) to smash — razbiti se na kose; economy priti pod stečaj, priti na bobenII [smæš]transitive verb & intransitive verbtreščiti, razbiti (se) (o vozilu), raztreščiti (se), zdrobiti (se), streti (se), zmečkati (se); military uničiti, potolči, popolnoma poraziti; sport ostro suniti (žogo); economy pripeljati koga do stečaja, priti pod stečaj, bankrotirati, priti na boben; zaleteti se ( into v), trčiti (z); biti uničen; slang spraviti (ponarejen denar) v prometto smash into each other — treščiti, trčiti skupaj, eden v drugegaIII [smæš]adverbs treskom, tresk! štrbunk!to go smash economy priti pod stečaj, na boben; figuratively propasti -
52 spot
[spot] 1. noun1) (a small mark or stain (made by mud, paint etc): She was trying to remove a spot of grease from her skirt.) madež2) (a small, round mark of a different colour from its background: His tie was blue with white spots.) pika3) (a pimple or red mark on the skin caused by an illness etc: She had measles and was covered in spots.) mozolj4) (a place or small area, especially the exact place (where something happened etc): There was a large number of detectives gathered at the spot where the body had been found.) kraj5) (a small amount: Can I borrow a spot of sugar?) kanček2. verb1) (to catch sight of: She spotted him eventually at the very back of the crowd.) zapaziti2) (to recognize or pick out: No-one watching the play was able to spot the murderer.) prepoznati•- spotless- spotlessly
- spotlessness
- spotted
- spotty
- spottiness
- spot check
- spotlight 3. verb1) (to light with a spotlight: The stage was spotlit.) osvetliti z reflektorjem2) (to show up clearly or draw attention to: The incident spotlighted the difficulties with which we were faced.) usmeriti pozornost na•- on the spot
- spot on* * *I [spɔt]1.nounmesto, kraj; košček zemljišča; medicine pega, mozoljček; figuratively madež; figuratively sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica; colloquially majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize; plural commerce blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji; sport slang napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konjon the spot — na mestu, brez odlašanja, takoj; American slang v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcihwithout spot — brez napake, neoporečena spot of whisky — požirek, kaplja whiskyjaa delightful spot — čudovit košček (konček, kotiček) zemljetender spot figuratively občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljivthe people on the spot — ljudje iz določenega kraja, prebivalcito be on the spot — biti na mestu, biti dorasel položaju; sport biti v formican the leopard change his spot? — ali volk lahko spremeni svojo naravo?he has come out without a spot on his reputation — izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugleduto put s.o. on the spot American slang spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko;2.adjective economytakoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen ( broadcasting — radijska reklama)II [spɔt]transitive verbnapraviti pisano z lisami, s pikami; zamazati, figuratively omadeževati; očistiti (kaj) od madežev (često out); colloquially zapaziti, prepoznati, odkriti narodnost kake osebe; colloquially napovedati (zmagovalca konjske dirke); postaviti na določeno mesto, plasirati; zadeti (tarčo); military točno lokaliziratito spot a criminal — odkriti, izslediti hudodelcahe spotted him at once as an American — takoj ga je prepoznal kot Amerikanca; intransitive verb zamazati se, dobiti madeže -
53 swelling
noun (a swollen area, especially on the body as a result of injury, disease etc: She had a swelling on her arm where the wasp had stung her.) oteklina* * *[swéliŋ]1.nounoteklina, nabreklost, bunka; napihovanje, nadutost; vzpetina, vzpon, grič;2.adjectivenaraščajoč, stopnjujoč se; (jadro) ki se napihuje, napenja; (slog) bombastičen -
54 take in
1) (to include: Literature takes in drama, poetry and the novel.) vključiti2) (to give (someone) shelter: He had nowhere to go, so I took him in.) sprejeti3) (to understand and remember: I didn't take in what he said.) dojeti4) (to make (clothes) smaller: I lost a lot of weight, so I had to take all my clothes in.) zožiti5) (to deceive or cheat: He took me in with his story.) potegniti (za nos)* * *transitive verb sprejeti, vzeti (najemnike, goste itd.); popeljati (k mizi); delati (kaj) za koga; vključiti; zmanjšati, zožiti (obleko); zviti (jadro); figuratively motriti, opaziti, spoznati; colloquially prevarati, oslepariti, ogoljufati; biti naročen, aboniran (na časopis itd.); zavze(ma)ti, okupirati; motoring vzeti (bencin); commerce kupovati (blago); izkupiti, prejeti (denar); (vse) verjeti, za resnico vzeti -
55 then
[ðen] 1. adverb1) (at that time in the past or future: I was at school then; If you're coming next week, I'll see you then.) takrat2) (used with prepositions to mean that time in the past or future: John should be here by then; I'll need you before then; I have been ill since then; Until then; Goodbye till then!) takrat3) (after that: I had a drink, (and) then I went home.) nato4) (in that case: He might not give us the money and then what would we do?) potem5) (often used especially at the end of sentences in which an explanation, opinion etc is asked for, or which show surprise etc: What do you think of that, then?) torej6) (also; in addition: I have two brothers, and then I have a cousin in America.) nadalje2. conjunction(in that case; as a result: If you're tired, then you must rest.) torej3. adjective(at that time (in the past): the then Prime Minister.) takraten* * *[ðen]1.adverbnato, potem; takrat; (na)dalje, razen tega; torejnow and then — včasih, tu pa tamevery now and then — vedno zopet, od časa do časathen and there — na mestu, takojlong before then — davno pred tem, davno prejall right then — torej prav, no pa dobro, v reduwell then — no!; no dobronow then — toda prosim, pa dobroon then! — kar (samo) naprej!then this, then that — včasih to, včasih onoif... then — če... tedajand then some American slang in še mnogo večwhat then? — pa potem?there and then — neposredno nato, takoj nato, precej natothen is it so? — torej je tako? torej vendar?then how are you? — pa kako se počutite?I think, then I exist — mislim, torej semis it raining? then we had better stay at home — ali dežuje? potem je bolje, da ostanemo doma;2.adjectivetakraten, tedanjithe then president — tedanji predsednik;3.nountisti (takratni, tedanji) časby then — do takrat, do tistega časafrom then — od tistega časa, od takratnot till then — šele od tistega časa, odtlej, šele natotill then — do tistega časa, do takrat, dotlej -
56 thought
[Ɵo:t]past tense, past participle; = think* * *I [mɔ:t]nounmisel, ideja, mišljenje, umovanje, premišljanje; (skrbno) razmišljanje; premislek; pazljivost; namera, nakana, načrt; plural mnenje; umsko delo; svet misli, miselni svet; spominjanje; sposobnost predstavljanja; skrb, nemir; obzir; figuratively minimalna količina, nekoliko, malce, kančeka beauty beyond thought — lepota, ki si je ni moč predstavljatiengaged in thought — zamišljen, zatopljen v mislia penny for your thoughts! figuratively rad bi vedel, kaj (sedaj) mislite! kaj bi dal, da bi vedel za vaše misli!; na kaj mislite?after further thought I saw I was wrong — ko sem znova premislil, sem uvidel, da nimam pravhe had no thought of paying his debt — prav nobenega namena ni imel, da bi plačal svoj dolghe did not give a thought to his doings — niti hip ni pomislil, kaj delahis sole thought is to make money — njegova edina misel je, kako priti do denarjato read s.o.'s thoughts — brati misli kake osebesecond thoughts are best figuratively ni se treba prenaglitito take thought — zamisliti se, premislitihe took thought before replying — premislil je, preden je odgovorilII [mɔ:t]preterite & past participleod to think -
57 time
1. noun1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo2. verb1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas•- timeless- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again* * *I [táim]1.nounčas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)the Times (singular construction) časopis Timestime past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnosttime! sport zdaj!time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo nagloahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, preranoall the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjenoat a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkratione at a time — po eden, posamičnoat all times — vsak čas, vednoat times — od časa do časa, občasnoat no time — nikoli, nikdarat one time — nekoč, nekdajat some time — kadarkoli, enkratat some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikratat the present time — sedaj, zdaj, táčasat the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarleat this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uriat that time — tisti čas, tačásbefore one's time — prezgodaj, preranoby that time — do takrat, dotlej; medtemclose time — hunting lovopusteach time that... — vsakikrat, koevery time — vsakikrat, vsaki potfor the time — trenutno, ta trenutekfor the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostihin day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevuin no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)in the mean time — medtem, med (v) tem časuin the nick of time — v pravem času, v kritičnem časuin time — pravočasno; v ritmu, po taktuin time to come — v bodoče, v prihodnjemany a time — včasih; marsikaterikratmany times — mogokrat, čestomean time — srednji, standardni časnot for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalooff time — iz (zunaj) takta, ritmaon time — točno, o pravem časuonce upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepoznotime after time — ponovno, češčetime and again — ponovno, češče, večkratthis time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letuto time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vednoup to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danesup to that time — do takrat, dotlejwhat time? — ob katerem času? kdaj?what time? poetically (v času) kowith times — časom, sčasomawhat is the time? what time is it? — koliko je ura?it is high time to go — skrajni čas je, da gremotime is up! — čas je potekel!he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rokit was the first time that — bilo je prvikrat, da...to ask time — economy prositi za podaljšanje rokato beat the time — udarjati, dajati taktto bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti kogato call time — sport dati znak za začetek ali za konecto do time slang odsedeti svoj čas v zaporuhe has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časomto have a time with colloquially imeti težave zwhat a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktuto keep good time — iti dobro, točno (o uri)I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je urathis will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeliwhat time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajatito mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mestato move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časomto serve one's time — military služiti svoj rokto stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časato take one's time — vzeti si čas, pustiti si častake your time! — ne hiti!to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutektake time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaštell me the time — povej mi, koliko je uratime and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnostto work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);2.adjectivečasoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obrokeII [táim]1.transitive verbmeriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;2.intransitive verbujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z) -
58 triplet
[-lit]noun (one of three children or animals born at the same time to the same mother: She's just had triplets.) trojček* * *[triplit]nountrojček; tri stvari (osebe) iste vrste, trojica, trojka; trio; music triola, trojnica; colloquially eden (ena) od trojice; prosody triplet, trije stihi z isto rimo; technical iz treh delov sestavljen imitiran dragulj; plural trojčki; tri enakovrstne karte (npr. trije asi)she has had triplets — dobila, rodila je trojčke -
59 tuck
1. noun1) (a fold sewn into a piece of material: Her dress had tucks in the sleeves.) zavihek2) (sweets, cakes etc: Schoolboys used to spend their money on tuck; ( also adjective) a tuck shop.) sladkarije2. verb(to push, stuff etc: He tucked his shirt into his trousers.) zatlačiti- tuck in* * *I [tʌk]1.nounobsoletetrobljenje trobent, fanfara; bobnanje;2.transitive verb Scottishtrobiti; bobnatiII [tʌk]nounkoničast meč, rapirIII [tʌk]1.nounguba; zagib, zavihek, prišiv, podšiv, rob; American colloquially energija, polet, življenje; plural slang poslastice, slaščicetuck-in, tuck-out slang obilen jedilni obrok, gostija, "požrtija"it took the tuck all out of me — to mi je vzelo vso energijo;2.transitive verbnagubati, spodviti, zavihati, zviti, obrobiti, zarobiti; colloquially (s)tlačiti, zbasati, (po)riniti, vtakniti, zariti ( into v); zviti, prekrižati (noge); intransitive verb gubati, nabrati se, skrčiti se, uskočiti se (tkanina) -
60 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati!
См. также в других словарях:
had — sb., et … Dansk ordbog
Had — (h[a^]d), imp. & p. p. of {Have}. [OE. had, hafde, hefde, AS. h[ae]fde.] See {Have}. [1913 Webster] {Had as lief}, {Had rather}, {Had better}, {Had as soon}, etc., with a nominative and followed by the infinitive without to, are well established… … The Collaborative International Dictionary of English
had — 1. had better. See better 1. 2. had have. This occurs with unreal (or unfulfilled) propositions in the past, constructed either with if (or an equivalent construction) as in the sentence If I had have known, I would have said something or with a… … Modern English usage
had — [hæd] adjective be had informal to be tricked: • Skilled counterfeiting led stores to sell goods they thought were the real thing, only to find they d been had. * * * had UK US /hæd/ adjective INFORMAL ● be had Cf … Financial and business terms
hâd — HÂD, HÂDĂ, hâzi, hâde, adj. Foarte urât, slut. – cf. ucr. h y d. Trimis de gall, 13.09.2007. Sursa: DEX 98 HÂD adj. v. urât. Trimis de siveco, 13.09.2007. Sursa: Sinonime hâd adj … Dicționar Român
Had — can have more than one meaning:* Had (linguistics), the present tense of are * Had, an alternative for Hadit, the Thelemic version of an Egyptian god * Had, an alternative for Tag (game), used primarily in London * Abbreviation for Hole… … Wikipedia
HAD — fue un cohete sonda australiano de dos etapas basado en los motores Gosling y LAPStar británicos. Se lanzaron 66 HAD en total, entre el 24 de abril de 1961 y el 1 de noviembre de 1966, básicamente en misiones de aeronomía. Especificaciones Apogeo … Wikipedia Español
Had — ist der Familienname folgender Personen: Marián Had (* 1982), slowakischer Fußballspieler HaD ist die Abkürzung für eine Periode der Hallstattzeit Diese Seite ist eine Begriffsklärung zur … Deutsch Wikipedia
had — hȃd m DEFINICIJA 1. (Had) mit. a. grčki bog podzemnog svijeta, brat Zeusa i Posejdona, s kojima je podijelio vlast nad svijetom b. podzemni svijet koji omeđuje pet rijeka i kamo odlaze duše (sjene) umrlih nakon što im bog Had izrekne presudu 2.… … Hrvatski jezični portal
Hȃd — m 1. {{001f}}mit. a. {{001f}}grčki bog podzemnog svijeta b. {{001f}}podzemni svijet koji omeđuje pet rijeka i kamo odlaze duše (sjene) umrlih nakon što im bog Had izrekne presudu 2. {{001f}}bibl. opći grob čovječanstva; šeol 3. {{001f}}pren.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
had — (v.) past tense and pp. of HAVE (Cf. have) (q.v.). You never had it so good (1946) was said to be the stock answer to any complaints about U.S. Army life … Etymology dictionary