-
1 valuables
noun plural (things of special value: She keeps her jewellery and other valuables in a locked drawer.) dragocenosti* * *[vaeljuəblz]nounplural dragocenosti, vrednosti, vrednostni predmeti (nakit, dragulji itd.) -
2 cabinet
['kæbinit]1) (a piece of furniture with shelves and doors or drawers: a filing cabinet.) omara2) (in Britain and some other countries the group of chief ministers who govern a country: The Prime Minister has chosen a new Cabinet.) ministrski kabinet* * *[kaebinit]nounsobica; omara; predalnik; zbirka dragocenosti; vlada, ministri; ohišje radijskega aparatacabinet edition — izdaja knjige povprečne velikosti, opreme, cenecabinet minister — član kabineta, ministerBritish English shadow cabinet — vodstvo glavne opozicijske stranke v angl. parlamentu -
3 secure
[si'kjuə] 1. adjective1) ((often with against or from) safe; free from danger, loss etc: Is your house secure against burglary?; He went on holiday, secure in the knowledge that he had done well in the exam.) varen2) (firm, fastened, or fixed: Is that door secure?) čvrst3) (definite; not likely to be lost: She has had a secure offer of a job; He has a secure job.) zanesljiv2. verb1) ((with against or from (something bad)) to guarantee or make safe: Keep your jewellery in the bank to secure it against theft.) zavarovati2) (to fasten or make firm: He secured the boat with a rope.) pritrditi•- securely- security
- security risk* * *I [sikjúə]adjectivevaren, zavarovan; siguren, gotov, zanesljiv, zagotovljen; zajamčen, miren, brezskrben; čvrst, nezavzemljiv (trdnjava); zaščiten, na varnem ( against proti); archaic ne sluteč, slepo zaupljiva secure existence — varen, brezskrben obstojto make s.th. secure — konsolidirati, utrditi, pritrditi, zapreti kajII [sikjúə]transitive verb(za)ščititi, zavarovati, spraviti na varno ( against proti, pred); military utrditi, obdati z zidom; (za)jamčiti, garantirati, preskrbeti, nabaviti, pobrigati se za, zagotoviti si; dobiti, zavzeti, prilastiti si, zasesti (mesto); izpodvezati (žilo)to secure the door — čvrsto zapreti, zakleniti vratato secure a majority — dobiti, zagotoviti si večinoto secure o.s. against loss — zavarovati se pred izguboto secure s.th. to s.o., to secure s.o. s.th. — (za)jamčiti komu kajto secure places — zagotoviti si prostore, sedeže, mestato secure valuables — spraviti na varno dragocenosti; intransitive verb biti varen ( against pred); priskrbeti si zaščito ( against pred) -
4 valuable
adjective (having high value: a valuable painting.) dragocen* * *[vaeljuəbl]adjectivevreden, dragocen, drag; precenljiv, plačljiv; koristen (to, for za)a valuable discovery — zelo koristno, dragoceno odkritjevaluable information — koristne, dragocene informacije -
5 vault
[vo:lt] I noun1) ((a room, especially a cellar, with) an arched roof or ceiling: the castle vaults.) obok2) (an underground room, especially for storing valuables: The thieves broke into the bank vaults.) trezor3) (a burial chamber, often for all the members of a family: He was buried in the family vault.) grobnica•- vaultedII 1. noun(a leap aided by the hands or by a pole: With a vault he was over the fence and away.) preskok2. verb(to leap (over): He vaulted (over) the fence.) preskočiti* * *I [vɔ:lt]1.nounarchitectureobok, svod; klet; grobnica; obokana kamra; anatomy obokana votlina; American trezor, (jeklena) shramba za dragocenostithe vault of heaven — nebeški svod, neboto keep one's jewels in the vault at the bank — hraniti svoje dragulje v trezoru (safu) v banki;2.transitive verbobokati, zgraditi obok (nad čim); intransitive verb bočiti se, vzpenjati seII [vɔ:lt]noun(zlasti vault up) skok, preskok (z oporo rok ali s palico, z drogom)sport high vault — skok s palicovault over the horse — skok čez konja; intransitive verb skakati, skočiti, vreči se (prek česa) (zlasti opirajoč se z rokami ali s palico)to vault into the saddle — skočiti, zavihteti se v sedlo
См. также в других словарях:
zaklàd — áda m (ȁ á) 1. večja količina skritih dragocenosti, denarja, za katere se ne ve, čigave so: na dnu jezera leži zaklad; iskati, odkriti zaklad; bogat, velik zaklad; zgodba o zakladu / zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakládnica — e ž (ȃ) 1. prostor, stavba za shranjevanje dragocenosti, denarja: ogledati si zakladnico; shraniti v zakladnici / državna, tempeljska zakladnica; zakladnica muzeja // ekspr. skrit prostor, kraj, kjer kdo hrani kaj dragocenega, vrednega: iz svoje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dragocénost — i ž (ẹ) kar je dragoceno: prodala je prstan, zapestnico in še nekaj drugih dragocenosti; zapravil je vse družinske dragocenosti / ekspr. ta človek je za nas prava dragocenost / zagovarjati dragocenost materinščine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trezór — ja m (ọ̑) posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti: zavarovati trezor z alarmno napravo; vlomilci so hitro odšli iz trezorja / bančni trezor; nočni trezor z vratci na zunanji strani stavbe, skozi katera se lahko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
císta — e ž (ȋ) 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami 3.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
depó — ja m (ọ̑) prostor, v katerem se kaj shrani, uskladišči za določen čas; skladišče, shramba: arhivski, muzejski depo; depo hrane, rezervne opreme, premoga // v tem prostoru shranjeni predmeti: vrednost celotnega depoja / bančni depo banki v hrambo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
depozít — a m (ȋ) 1. v banko vložena denarna sredstva; vloga: denarni, devizni depozit; število depozitov narašča 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog: depozit zlata; vrednost depozita / bančni depozit bančni depo; carinski depozit… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóž — a m (ọ̑) v beneški in genovski republiki voljen dosmrtni poglavar: dragocenosti iz zapuščine bogatega doža / beneški doži … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dragotínar — ja m (ȋ) knjiž. kdor izdeluje ali prodaja dragocenosti, nakit: kupuje zmeraj pri istem dragotinarju; stanovanje se je svetilo kakor izložba kakega dragotinarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dragotínje — a s (ȋ) knjiž., redko dragocenosti, nakit: v skrinji je bila zlata ogrlica in drugo dragotinje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fetišízem — zma m (ȋ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vera v fetiše in njihovo čaščenje: opustiti fetišizem; raziskovati fetišizem in malikovalstvo pri nekaterih ljudstvih 2. knjiž. pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa: nagibati se k… … Slovar slovenskega knjižnega jezika