-
61 snob
[snob](a person who admires people of high rank or social class, and despises those in a lower class etc than himself: Being a snob, he was always trying to get to know members of the royal family.) snob- snobbery- snobbish
- snobbishly
- snobbishness* * *[snɔb]nounsnob, človek, ki pretirano (klečeplazno, servilno) občuduje ali slepo posnema osebe višjega stanu ali položaja; domišljav puhloglavec ali gizdalin; British English obsolete človek nižjega družbenega položaja, nizkega porekla, neizobražen človek; British English obsolete meščan, človek iz mesta -
62 snooty
[snú:ti]adjectiveAmerican colloquially napihnjen, nadut, domišljav; aroganten -
63 snotty
[snɔti]1.adjective ( snottily adverb)vulgar smrkav; slabe volje; domišljav, nadut;2.nounnautical slangpomorski kadet -
64 stuck-up
[stʌkʌp]adjectivecolloquially domišljav, nadut, ohol, aroganten, napihnjen, oblasten -
65 supercilious
[su:pə'siliəs](contemptuous or disdainful: a supercilious look.) vzvišen- superciliousness* * *[sju:pəsíliəs]adjectivenadut, domišljav, ohol; prezirljiv, zaničljiv, omalovažujoč -
66 superior
[su'piəriə] 1. adjective1) ((often with to) higher in rank, better, or greater, than: Is a captain superior to a commander in the navy?; With his superior strength he managed to overwhelm his opponent.) višji, močnejši2) (high, or above the average, in quality: superior workmanship.) boljši3) ((of a person or his attitude) contemptuous or disdainful: a superior smile.) vzvišen2. noun(a person who is better than, or higher in rank than, another or others: The servant was dismissed for being rude to her superiors.) predstojnik* * *I [sjupíəriə]adjective ( superiorly adverb)(o prostoru) gornji; (o položaju) višji; (o kakovosti) boljši; (o številu) večji; močnejši (in v), prekašajoč; ki je nad čem, superioren, vzvišen, izreden; commerce izvrsten, odličen; (o vinu) žlahten; (često derogatory) imeniten, izobražen; ohol, domišljav, nadut, arogantenwith a superior air — domišljavo, naduto, zviškasuperior to bribery — vzvišen nad, nedovzeten za podkupovanjesuperior court American najvišje sodišče v državi (v ZDA)superior forces military premočsuperior knowledge — izredno, zelo visoko znanjesuperior letter — črka, ki stoji nad vrsticosuperior limit — zgornja meja, skrajni rok, najvišja vsotasuperior person — od drugih bolj izobražena oseba; domišljava oseba, nadutež; (ironično) fina osebato rise superior to s.th. — pokazati se vzvišenega nad čem, ne si pustiti vplivati od česaII [sjupíəriə]nounpredstojnik, starešina, šef; kdor je boljši (in v); history fevdni gospodMother Superior, Lady Superior ecclesiastic prednica samostana -
67 swelled-headed
[swéldhedid]adjectivenadut, domišljav, napihnjen -
68 toplofty
[tɔplɔfti]adjectivedomišljav, nadut, ošaben, aroganten -
69 uppish
[ʌpiš]adjectivecolloquially domišljav, nadut, ošaben, ohol; aroganten -
70 vainglorious
[veinglɔ:riəs]adjective ( vaingloriously adverb)nadut, prevzeten, domišljav, napihnjen, ošaben, ničemrn, bahaški, ohol, širokousten -
71 vapourous
[véipərəs]adjectivepari podoben, parast; napolnjen s paro; figuratively nadut, domišljav; nerealen, umišijen -
72 wind
I 1. [wind] noun1) ((an) outdoor current of air: The wind is strong today; There wasn't much wind yesterday; Cold winds blow across the desert.) veter2) (breath: Climbing these stairs takes all the wind out of me.) sapa3) (air or gas in the stomach or intestines: His stomach pains were due to wind.) vetrovi2. verb(to cause to be out of breath: The heavy blow winded him.) ob sapo spraviti3. adjective((of a musical instrument) operated or played using air pressure, especially a person's breath.) pihalen- windy- windiness
- windfall
- windmill
- windpipe
- windsurf
- windsurfer
- windsurfing
- windscreen
- windsock
- windsurf
- windsurfer
- windsurfing
- windswept
- get the wind up
- get wind of
- get one's second wind
- in the wind
- like the wind II past tense, past participle - wound; verb1) (to wrap round in coils: He wound the rope around his waist and began to climb.) naviti2) (to make into a ball or coil: to wind wool.) naviti3) ((of a road etc) to twist and turn: The road winds up the mountain.) viti se4) (to tighten the spring of (a clock, watch etc) by turning a knob, handle etc: I forgot to wind my watch.) naviti•- winder- winding
- wind up
- be/get wound up* * *I [wind]nounveter; vihar, vihra; vetrna tromba; aeronautics smer vetra; zrak; vonj, duh, voh; medicine vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona; plural strani neba; (umetni) zračni tlak; music singular construction pihala, figuratively prazne besede, čenčebetween wind and water figuratively na občutljivem mestufrom the four winds — z vseh strani neba, od vsepovsodin(to) the wind's eye, into the teeth of the wind — proti vetruby the wind nautical s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)like the wind — kot veter, kot strelica, hitrocapful of wind — vetrič, sapica od časa do časapuffed up with wind figuratively napihnjen, nadut, domišljavslant of wind nautical sunek ugodnega vetrato be in the wind figuratively biti v zrakuthere is s.th. in the wind figuratively nekaj je v zrakuto break wind medicine spuščati vetroveto catch wind of s.th. — zavohati kajto cast ( —ali to fling —ali to throw) to the wind — na vse vetrove vreči, figuratively zapravljati, ne se zmeniti zato find out how the wind blows ( —ali lies) — ugotoviti, kako veter piha (tudi figuratively)to get (the) wind of s.th. — zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kajto get the wind up — prestrašiti se, imeti tremo; pobesnetito hit in the wind figuratively zadati udarec v želodecto put the wind up s.o. — prestrašiti koga, pognati komu strah v kostito raise the wind slang figuratively dobiti potrebni denar; dvigniti prahthe wind rises — veter nastane, se dvigneto go to the winds figuratively propastihe preaches to the winds — govori v veter (zaman, stenam)to sail before the wind — pluti, jadrati z vetrom v hrbtuto sail close to the wind figuratively delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figuratively skrajno varčno gospodaritito sail with every shift of wind — jadrati, kakor veter potegne, figuratively obračati svoj plašč po vetruto speak to the winds — govoriti v veter, zaman (stenam) govoritito take the wind out of s.o.'s sails figuratively prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjemto be troubled with wind medicine imeti vetroveto whistle down the wind figuratively zaman kaj želetiII [wind]transitive verbizpostaviti vetru, (pre)zračiti; hunting z vohanjem odkriti sled, (za)vohati; zasopiti (konja); izčrpati, ob sapo spraviti; pustiti konju, da se oddahnethey stopped to wind their horses — ustavili so se, da bi konji prišli do sapehe was fairly winded on reaching the top — bil je precéj zasopel, ko je prišel na vrhIII [wáind]nounobrat, vrtljaj, obračanje; zavoj, vijuga, ovinek (ceste itd.); upognjenost (v lesu); navitje (ure); napetje (strune, vzmeti); technical vitelIV [wáind]transitive verb(preterite & past participle wound — ali winded) pihati (v rog, trobento), dajati znake, signale (z rogom, s trobento)V [wáind]1.intransitive verbviti se, ( a road cesta) vijugati se; ovi(ja)ti se, omotavati se; obračati se, vrteti se; splaziti se ( into v); zvi(ja)ti se, skriviti se (les);2.transitive verboviti, zaviti, omotati; sukati, naviti, namota(va)ti ( on a reel na motek, na tuljavo); (za)vrteti (film) (po snemanju); dvigniti (z vitlom)to wind a blanket round o.s. — zaviti se v odejoto wind s.o. in one's arms — objeti kogato wind s.o. round one's littie finger figuratively oviti koga okoli (svojega) mezinca
См. также в других словарях:
domišljàv — áva o prid. (ȁ á) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi: domišljav človek; dekle je domišljavo / bila je domišljava zaradi svoje lepote, redko na svojo lepoto / domišljavo vedenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napíhniti — em dov. (í ȋ) 1. napolniti kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihniti balon, ležalno blazino; napihniti z usti 2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter ji je napihnil krilo; napihniti lica; zračnice so se na soncu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napihováti — újem nedov. (á ȗ) 1. napolnjevati kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihovati balon, blazino; napihovati z usti 2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napihoval zastave, zavese; napihovati lica / truplo se je v vodi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grebén — a m (ẹ̑) 1. podolgovata, ozka izboklina ali vzpetina: na sredi kolovoza se dela greben; odlitki so bili slabi in polni grebenov // izbokli del vala: na vodi so se delali grebeni; morski greben / ladja se ziblje na grebenih valov 2. podolgovata,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
visòk — ôka o prid., víšji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
domišljávec — vca m (ȃ) domišljav človek: domišljavec je mislil, da ga vsi občudujejo; fant je v resnici domišljavec; nadut domišljavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
domišljív — a o prid. (ȋ í) 1. knjiž. domiseln: živahna in domišljiva ženska / take ideje se porodijo le v domišljivem duhu 2. zastar. domišljav: vaše vedenje je nepremišljeno in domišljivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gízdav — a o tudi gizdàv áva o prid. (í; ȁ á) raba peša ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: bil je gizdav in domišljav; gizdave meščanke v dragi kožuhovini / v roki je držal gizdavo palico; nosil je gizdavo uniformo / zastar. gizdav cvet… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glédati — am nedov., gléj in glèj gléjte, stil. glédi glédite (ẹ ẹ̑) 1. upirati, usmerjati pogled kam: stala je in gledala; gledal je proti planinam; gledati na vse strani; gledati skozi okno; težko gledam v tako močno svetlobo; molčal je in gledal v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika