-
1 dolgo dolgo ecc vb
['dɔlɡo]See: -
2 dolgo dolgo ecc
vb ['dɔlɡo]See: -
3 mi dolgo di quanto è accaduto
-
4 dolere
hurt, be painfulmi duole la schiena my back hurts, I have a sore back* * *dolere v. intr.1 to ache: mi duole un dente, I have got (a) toothache; mi duole un orecchio, I have got (an) earache; mi duole la testa, I have got (a) headache (o my head aches)2 ( rincrescere) to be sorry (for, about sthg.); (form.) to regret: mi duole comunicare la sua morte, I regret to say that he has died; mi duole non poter far nulla per te, (I am sorry) I can't do anything for you.◘ dolersi v.intr.pron.1 to regret (sthg., doing), to be sorry (for, about sthg.), to grieve (at, for, about, over sthg.): mi dolgo di averlo detto, I am sorry I said it (o I regret that I said it o I regret having said it); dolere della morte di un amico, to grieve at a friend's death2 ( protestare) to complain (of, about sthg.).* * *1. [do'lere]vb irreg vimi duole la testa — my head is aching, I've got a headache
2. vip (dolersi)1)dolersi di — (errore, cattiva azione) to regret, (peccato) to repent of
2) (protestare) to complain* * *[do'lere] 1.1) (fare male) [schiena, braccio, testa] to ache2.me ne duole, ma non posso farci nulla — I'm sorry but I can't do anything about it
verbo pronominale dolersi1) (dispiacersi) to regret, to be* sorrymi dolgo di quanto è accaduto — I'm sorry for o I regret what has happened
2) (lamentarsi) to complain (di about)••occhio non vede cuore non duole — prov. what the eye doesn't see the heart doesn't grieve over
* * *dolere/do'lere/ [42](aus. essere)1 (fare male) [schiena, braccio, testa] to ache2 (rincrescere) me ne duole, ma non posso farci nulla I'm sorry but I can't do anything about itII dolersi verbo pronominale1 (dispiacersi) to regret, to be* sorry; mi dolgo di quanto è accaduto I'm sorry for o I regret what has happened2 (lamentarsi) to complain (di about)occhio non vede cuore non duole prov. what the eye doesn't see the heart doesn't grieve over.
См. также в других словарях:
Dolgo Brdo, Litija — Dolgo Brdo … Wikipedia
Dolgo Brdo, Ljubljana — Dolgo Brdo … Wikipedia
Dolgo Brdo pri Mlinšah — Dolgo Brdo pri Mlinšah … Wikipedia
Dolgo polje, Celje — Dolgo polje is a neighborhood (Slovene mestna četrt) of the city of Celje in Slovenia. v · … Wikipedia
dolgo... — [u̯g] prvi del zloženk nanašajoč se na dolg prid.: dolgobrad, dolgobrk, dolgolasec; dolgotrajen, dolgovezen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dólg — á [u̯g] m, tož. mn. stil. dolgé (ọ̑) 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; vojni dolg / imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hodíti — hódim nedov., hójen (ȋ ọ) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdržáti — ím dov. (á í) 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je vzdržal, čeprav ni bil debel; nasip je vzdržal pritisk vode / most vzdrži pet ton; taka vrv veliko vzdrži // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ležáti — ím nedov. (á í) 1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
živéti — ím nedov., žível (ẹ í) 1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano 2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika