-
61 veteran
['vetərən]noun, adjective1) (a person who is (old and) experienced as a soldier etc or in some other occupation: a veteran footballer/entertainer.) veteran2) ((American) a person who has been in the army etc: war veterans.) veteran* * *[vétrən]1.nounveteran (star vojak ali uradnik); military American bivši bojevnik; demobiliziran vojak;2.adjectiveveteranski; osivel ali ostarel (v službi); figuratively izkušen; dolgoletenadjective young veteran American mlad bivši bojevnik -
62 voyage
['voii‹] 1. noun(a usually long journey, especially by sea: The voyage to America used to take many weeks.) potovanje, plovba2. verb(to make such a journey: They voyaged for many months.) potovati- voyager* * *I [vɔiidž]noun(dolgo) potovanje (zlasti po morju, reki); krožno potovanje (z ladjo); potovanje po kopnem; potopisto go on a voyage, to make a voyage — iti, narediti potovanjeto send s.o. on a voyage — poslati koga na potovanjeII [vɔiidž]intransitive verbpotovati (po morju); iti na potovanje; verb transitive verb poetically potovati po, prepotovati; prepluti -
63 want
[wont] 1. verb1) (to be interested in having or doing, or to wish to have or do (something); to desire: Do you want a cigarette?; She wants to know where he is; She wants to go home.) želeti2) (to need: This wall wants a coat of paint.) potrebovati3) (to lack: This house wants none of the usual modern features but I do not like it; The people will want (= be poor) no longer.) trpeti pomanjkanje2. noun1) (something desired: The child has a long list of wants.) želja2) (poverty: They have lived in want for many years.) pomanjkanje3) (a lack: There's no want of opportunities these days.) pomanjkanje•- wanted- want ad
- want for* * *I [wɔnt]nounpomanjkanje; stiska, revščina, siromaštvo; potreba, nujna potreba, nujno potrebna (željena) stvar; (navadno plural) želja, zahteva; American colloquially iskanje, ponudba službefor want of s.th. better — ker ni boljšegawant of care — nebrižnost, nepazljivostto be in want of — (nujno) potrebovati; biti brez, ne imeti (česa)he is a man of few wants — on je človek, ki se zadovolji z malimto be in want — živeti v pomanjkanju, v revščinito fall in want — pasti v pomanjkanje, v revščino, obubožatiII [wɔnt]1.intransitive verbbiti brez, ne imeti, trpeti pomanjkanje, revno živeti; obsolete manjkati; (le v sed. deležniku) pustiti na cedilu (to s.o. koga), ne ustrezati pričakovanju, ne upravičiti pričakovanjhe will never let me want — nikoli ne bo dopustil, da bi jaz trpel pomanjkanjethere never want discontented persons — nezadovoljneži se vedno najdejo;2.transitive verbne imeti, čutiti pomanjkanje ( for česa); potrebovati, čutiti nujno potrebo; zahtevati, hoteti, želeti, hrepeneti poto want for — potrebovati, biti brez; American colloquially želeti, hotetiI have all I want — imam vse, kar potrebujemI want it done — želim, da se to napraviwe want him to leave to-morrow — želimo, da (on) odpotuje jutrithis clock wants a repair (repairing, to be repaired) — ta ura je potrebna popravilawhat else do you want? — kaj še hočete?you are wanted — iščejo vas, sprašujejo po vas, potrebujejo vas, želijo govoriti z vami -
64 way
[wei] 1. noun1) (an opening or passageway: This is the way in/out; There's no way through.) prehod2) (a route, direction etc: Which way shall we go?; Which is the way to Princes Street?; His house is on the way from here to the school; Will you be able to find your/the way to my house?; Your house is on my way home; The errand took me out of my way; a motorway.) pot; smer3) (used in the names of roads: His address is 21 Melville Way.) cesta4) (a distance: It's a long way to the school; The nearest shops are only a short way away.) pot5) (a method or manner: What is the easiest way to write a book?; I know a good way of doing it; He's got a funny way of talking; This is the quickest way to chop onions.) način6) (an aspect or side of something: In some ways this job is quite difficult; In a way I feel sorry for him.) ozir7) (a characteristic of behaviour; a habit: He has some rather unpleasant ways.) navada8) (used with many verbs to give the idea of progressing or moving: He pushed his way through the crowd; They soon ate their way through the food.) pot2. adverb((especially American) by a long distance or time; far: The winner finished the race way ahead of the other competitors; It's way past your bedtime.) daleč- wayfarer- wayside
- be/get on one's way
- by the way
- fall by the wayside
- get/have one's own way
- get into / out of the way of doing something
- get into / out of the way of something
- go out of one's way
- have a way with
- have it one's own way
- in a bad way
- in
- out of the/someone's way
- lose one's way
- make one's way
- make way for
- make way
- under way
- way of life
- ways and means* * *I [wéi]nounpot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer; nautical kurzway out — izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figuratively priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; colloquially okolica, stran; figuratively pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; nautical plural grede za spuščanje ladje v vodo, sankeany way — vsekakor, v vsakem primeruby way of — na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradiby the way — mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajnoin a way — nekako, na neki način, ne popolnomain a small way — skromno, brez pretenzij, ponižnoone way or another — tako ali tako, kakorkoli, nekakoover the way — na drugi strani (poti), čez cestothe other way round — v obratni smeri, narobe, (ravno) obratnounder way nautical na poti, na vožnjithe way of the world — tok, način življenja, ukoreninjen običajthe way of the cross religion križev potno way inferior — nikakor ne slabši, neznatnejšithe good old ways — dobri, stari običajihigh way — glavna cesta, državna cesta; figuratively običajni način delovanjalion in the way — zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)permanent way railway tir, tračnicepermanent-way man railway progovni delavecnothing out of the way — nič posebnega (nenavadnega, izrednega)this way please! — semkaj, za menoj, prosim!this is not in my way — to ni moja stroka, s tem se ne bavimto be in the family way — biti noseča, pričakovati otrokato be in s.o.'s way — biti komu napoti, motiti kogato be on the way — biti na poti, približevati seto be in a way colloquially biti vznemirjen, razburjento clear the way — umakniti se s poti, dati prost prehodto come ( —ali to fall) in s.o.'s way — srečati koga, naleteti na kogato get in the way — biti napoti, zapreti pot, oviratito get in the way of s.th. — razumeti kajto get out of the way — iti s poti, umakniti se (s poti)to give way — umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustitito force one's way — izsiliti, utreti si potto go one's way — oditi, iti po svoji potito go ( —ali to take) one's own way — iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugihto go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figuratively umretiyou can't have it both ways — ne moreš imeti obojega; figuratively ne more biti volk sit in koza celato have one's own way — delati po svoji glavi; doseči to, kar želimoto look s.o.'s way — gledati proti komuto lose way — izgubiti, zmanjšati hitrostto lose one's way — zaiti, izgubiti seto make way — napredovati; figuratively prodreti, uspetito make one's own way — iti po svoji poti, oditito make the best of one's way — iti čim hitreje, pohitetito put o.s. out of the way — truditi se, da(ja)ti si trudato put s.o. out of the way — spraviti koga s poti, tajno ubiti kogato see a way out — videti pot (izhod, neko možnost)to stand in the way of s.o. — ovirati koga, zastaviti komu potto work one's way — študirati, preživljati se z delomII [wéi]transitive verbizuriti (konja) za hojo ali ježo po cestiIII [wéi]adverb colloquially daleč -
65 wear
[weə] 1. past tense - wore; verb1) (to be dressed in or carry on (a part of) the body: She wore a white dress; Does she usually wear spectacles?) nositi2) (to arrange (one's hair) in a particular way: She wears her hair in a pony-tail.) nositi3) (to have or show (a particular expression): She wore an angry expression.) imeti4) (to (cause to) become thinner etc because of use, rubbing etc: This carpet has worn in several places; This sweater is wearing thin at the elbows.) oguliti5) (to make (a bare patch, a hole etc) by rubbing, use etc: I've worn a hole in the elbow of my jacket.) narediti6) (to stand up to use: This material doesn't wear very well.) biti trpežen2. noun1) (use as clothes etc: I use this suit for everyday wear; Those shoes won't stand much wear.) nošenje2) (articles for use as clothes: casual wear; sportswear; leisure wear.) oblačila3) ((sometimes wear and tear) damage due to use: The hall carpet is showing signs of wear.) obraba4) (ability to withstand use: There's plenty of wear left in it yet.) trpežnost•- wearable- wearer
- wearing
- worn
- wear away
- wear off
- wear out
- worn out* * *I [wʌ/ə]nounnošenje, oblačenje, način oblačenja; noša, obleka; moda; obraba, trganje, guljenje (obleke); trajnost, trpežnostfor hard wear — (obleka) za delo, za štrapacwear and tear — naravna obraba; economy odpis za zmanjšanje vrednostiin general wear — v modi, modernthe worse for wear — obrabljen, ponošen, ki se ne da več obleči; colloquially vinjen, pijanof never-ending wear — neobrabljiv, neuničljivthe coat I have in wear — plašč, ki ga navadno nosimII [wʌ/ə]1.transitive verbnositi (na sebi), imeti na sebi; figuratively nositi neko čast; ponositi, oguliti; utruditi, izčrpati; figuratively glodati;2.intransitive verbnositi se, držati se, biti trajen (trpežen), vzdržati; obrabiti se, oguliti se, trošiti se; vleči se, počasi iti mimo, bližati se koncu, miniti; figuratively postatiworn cloths — obrabljena, ponošena, oguljena oblekaa worn joke — stara, obrabljena šalato wear black — nositi črno obleko, biti črno oblečento wear the breeches (trousers, pants) colloquially nositi hlače, biti gospodar (o ženi v zakonu)to wear the crown — nositi krono, figuratively biti kralj; religion postati mučenikto wear the gown figuratively biti pravnikto wear one's heart on the sleeve figuratively reči vse, kar nam je na srcu, biti preveč iskrento wear s.o. in one's heart — biti komu vdan, nositi koga v svojem srcuto wear horns figuratively biti rogonosec (varan soprog)to wear a pair of shoes comfortable — iznositi, uhoditi (svoje) čevljeto wear well — dobro se nositi; biti mladega videza; vzdržati, prenesti kritikohe wears well — ne bi mu prisodili njegove starosti, videti je mlajšishe wears her years well — dobro nosi svoja leta, videti je mlajša (kot je v resnici)to wear the petticoat colloquially biti copatar, biti pod copatoto wear thin — postati oguljen; figuratively postati slab (medel, mlahav); zbledeti, izgubiti se, izginitito wear white — oblačiti se v belo, biti belo oblečenhe is worn by care — skrb ga gloda, grizethe day wears to an end — dan se bliža kraju, polagoma minevaIII [wʌ/ə]nounobračanje proti vetruIV [wʌ/ə]transitive verbobračati proti vetru (ladjo); intransitive verb obračati se proti vetruV [wíə]nounsee weir jez; vrša (za ribolov) -
66 week
[wi:k] 1. noun1) (any sequence of seven days, especially from Sunday to Saturday: It's three weeks since I saw her.) teden2) (the five days from Monday to Friday inclusive: He can't go during the week, but he'll go on Saturday or Sunday.) teden3) (the amount of time spent working during a period of seven days: He works a forty-eight-hour week.) na teden•- weekly2. adverb(once a week: The newspaper is published weekly.) tedensko3. noun(a publication coming out once a week: Is this newspaper a weekly or a daily?) tednik- weekday- weekend
- a week last Friday
- a week today
- tomorrow
- on/next Friday
- Friday* * *[wi:k]nounteden, teden dni; 6 delovnih dnia week, per week — na teden, tedenskoweek and week about, week by week — teden za tednomto-day week, this day week — danes tedenweek of Sundays — sedem tednov; dolgo, celo večnostholy week, passion week religion velikonočni, veliki teden -
67 when
1. [wen] adverb(at what time(?): When did you arrive?; When will you see her again?; I asked him when the incident had occurred; Tell me when to jump.) kdaj2. [wən, wen] conjunction1) ((at or during) the time at which: It happened when I was abroad; When you see her, give her this message; When I've finished, I'll telephone you.) ko2) (in spite of the fact that; considering that: Why do you walk when you have a car?) ko•- whence- whenever* * *[wen]1.conjunctionko, kadar, v času ko, ravno ko; kdaj; potem ko; medtem ko, vedno kadarwhen a boy — kot (ko sem bil, je bil še) dečekhe is playing when he might be studying — igra se, namesto da bi se učil;2.adverbkdajwhen did it happen? — kdaj se je to zgodilo?;3.pronounkdaj, kateri čassince when — od kdaj, kako dolgo; odtlej, od tega časatill when shall I wait? — doklej bom čakal?;4.nounčas, trenutek; datum ( of an event nekega dogodka)the when and where — čas in kraj (of s.th. česa)else when — enkrat drugič, drugikrat -
68 while
1. conjunction( also whilst)1) (during the time that: I saw him while I was out walking.) medtem ko2) (although: While I sympathize, I can't really do very much to help.) čeprav2. noun(a space of time: It took me quite a while; It's a long while since we saw her.) čas- worth one's while* * *I [wáil]nountrenutek, hip, čas, kratka časovna dobaafter a while — čez nekaj časa, čez trenutekat whiles — včasih, tu pa tama long while, a good while — dolgo časabetween whiles — v presledkih, tu pa tamonce in a while — od časa do časa, včasih, prigodnothe while — ta čas, tačas, medtemit isn't worth (one's) while — to se ne izplača, to ni vredno trudaII [wail]conjunctionmedtem ko, dokler, za časa; čeprav, dasinever, while I live — nikoli, dokler sem jaz živwhile our opponent, he is not our enemy — čeprav je naš nasprotnik, ni naš sovražnikwhile there is life there is hope — človek upa, dokler živiwhile at school he never worked — ves čas, ko je bil v šoli, ni nič delalIII [wáil]transitive verbprebiti, preživetito while away the time — (prijetno) prebiti, preživeti čas -
69 whistle
['wisl] 1. verb1) (to make a shrill, often musical, sound by forcing one's breath between the lips or teeth: Can you whistle?; He whistled to attract my attention; He whistled a happy tune.) žvižgati2) (to make such a sound with a device designed for this: The electric kettle's whistling; The referee whistled for half-time.) (za)piskati3) (to make a shrill sound in passing through the air: The bullet whistled past his head.) žvižgati4) ((of the wind) to blow with a shrill sound.) žvižgati2. noun1) (the sound made by whistling: He gave a loud whistle to his friend across the road.) žvižg2) (a musical pipe designed to make a whistling noise.) piščal3) (an instrument used by policemen, referees etc to make a whistling noise: The referee blew his whistle at the end of the game.) piščalka* * *I [wisl]nounžvižg, pisk, žvižganje, signal z žvižgom; piščalka; colloquially grlo, goltanecwhistle stop American majhna postaja; volilna turneja (za predsedništvo)to blow a whistle — zapiskati, zažvižgatito pay (dear) for one's whistle figuratively drago plačati (svojo) šaloto wet one's whistle — zmočiti si grlo, napiti seII [wisl]1.intransitive verb(za)žvižgati, požvižgavati; piskati na piščal(ko); dati znak z žvižgom; vršeti (veter), šumeti, žvižgati (krogla);2.transitive verbžvižgati; music igrati na flavto; poklicati z žvižgomto whistle for a wind nautical žvižgati za veter (pri brezvetrju)you may whistle for it colloquially figuratively na to lahko še dolgo čakašto whistle s.o. — požvižgati komuto whistle back, to whistle up — poklicati z žvižgom, požvižgati (komu)to whistle off colloquially popihati jo -
70 wide
1. adjective1) (great in extent, especially from side to side: wide streets; Her eyes were wide with surprise.) širok2) (being a certain distance from one side to the other: This material is three metres wide; How wide is it?) širok3) (great or large: He won by a wide margin.) širok4) (covering a large and varied range of subjects etc: a wide experience of teaching.) bogat2. adverb(with a great distance from top to bottom or side to side: He opened his eyes wide.) široko- widely- widen
- wideness
- width
- wide-ranging
- widespread
- give a wide berth to
- give a wide berth
- wide apart
- wide awake
- wide open* * *I [wáid]adjective ( widely adverb)širok, prostran; obsežen; dalekosežen; velik, znaten, bogat (izkušnje, znanje itd.); liberalen, ki je brez predsodkov, širokogruden; splošen, obči; raztezajoč se v določenih mejah; široko odprt; ki presega meje, čezmeren; daleč oddaljen; British English slang bister, prebrisana wide domain — obsežno, obširno področjeto give a wide margin — dati široko polje, dati prost prostorto take wide views — biti velikodušen, velikopotezenII [wáid]adverb široko, širom, prostrano; oddaljeno, daleč od; v polni merifar and wide — daleč naokoli; na dolgo in na širokoto have one's eyes wide open — imeti široko odprte oči, biti buden (pazijiv, oprezen)to open one's mouth too wide figuratively biti preveč pohlepen (lakomen, častihlepen)III [wáid]nounpoetically širina, prostranost; skrajnost; sport nedosegljiva žogato the wide — do skrajnosti, popolnomabroke to the wide colloquially čisto "suh" (brez denarja) -
71 yarn
I noun(wool, cotton etc spun into thread: knitting-yarn; a length of yarn.) prejaII noun(an old word for a story or tale: He told us interesting yarns about his travels.) zgodba* * *I [ja:n]nounpreja; (spreden) sukanec; nautical vrv; colloquially figuratively (neverjetna, izmišljena, razburljiva) zgodbato spin a yarn — pripovedovati razburljivo, grozljivo zgodbo; pretiravati v opisovanju kakega dogodkaII [ja:n]intransitive verb colloquially figuratively pripovedovati dolgo zgodbo; pripovedovati, govoriti, kramijati; transitive verb uporabiti prejo (npr. za tesnilo pri pipi) -
72 zibel(l)ine
[zíbəlain, -lin]1.adjective zoologysobolji;2.noun (redko) sobolji kožuh, soboljina; zibelin (volneno blago z dolgo dlako na pravi strani) -
73 at length
1) (in detail; taking a long time: She told us at length about her accident.) na dolgo2) (at last: At length the walkers arrived home.) končno -
74 kick one's heels
(to be kept waiting: I was left kicking my heels for half an hour.) dolgo čakati
См. также в других словарях:
Dolgo Brdo, Litija — Dolgo Brdo … Wikipedia
Dolgo Brdo, Ljubljana — Dolgo Brdo … Wikipedia
Dolgo Brdo pri Mlinšah — Dolgo Brdo pri Mlinšah … Wikipedia
Dolgo polje, Celje — Dolgo polje is a neighborhood (Slovene mestna četrt) of the city of Celje in Slovenia. v · … Wikipedia
dolgo... — [u̯g] prvi del zloženk nanašajoč se na dolg prid.: dolgobrad, dolgobrk, dolgolasec; dolgotrajen, dolgovezen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dólg — á [u̯g] m, tož. mn. stil. dolgé (ọ̑) 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; vojni dolg / imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hodíti — hódim nedov., hójen (ȋ ọ) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdržáti — ím dov. (á í) 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je vzdržal, čeprav ni bil debel; nasip je vzdržal pritisk vode / most vzdrži pet ton; taka vrv veliko vzdrži // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ležáti — ím nedov. (á í) 1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
živéti — ím nedov., žível (ẹ í) 1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano 2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika