-
61 bibliomaniac
[bibliəméinjək]nounknjižni molj (človek) -
62 birth
[bə:Ɵ]1) ((an) act of coming into the world, being born: the birth of her son; deaf since birth.) rojstvo2) (the beginning: the birth of civilization.) začetek•- birthday
- birthmark
- birthplace
- birthrate
- give birth to
- give birth* * *[bɜ:m]nounrojstvo; porod; izvor, nastanek; plod; sorodstvo; rodovnik, vir, rodto give birth — roditi; figuratively povzročitia man of birth and breeding — plemenit, uglajen človekmonstrous birth — spaček, spovitek -
63 blockade
[-'keid]noun (something which blocks every approach to a place by land or sea.) blokada* * *I [blɔkéid]nounblokada, zapora; American zaprtost, obstipacijablockade runner — ladja ali človek, ki se izmuzne skozi blokadoII [blɔkéid]transitive verbzapreti, ovirati, blokirati; preprečiti -
64 body
['bodi] 1. plural - bodies; noun1) (the whole frame of a man or animal including the bones and flesh: Athletes have to look after their bodies.) telo2) (a dead person: The battlefield was covered with bodies.) truplo3) (the main part of anything: the body of the hall.) glavni del4) (a mass: a huge body of evidence.) teža5) (a group of persons acting as one: professional bodies.) telo•- bodily2. adverb(by the entire (physical) body: They lifted him bodily and carried him off.) scela- body language
- bodywork* * *I [bɔdi]nountelo, truplo; trup; karoserija; oseba, človek, nekdo; bistvo, jedro, glavni del; figuratively snov, tekst; steznik, životec; skupina, zbor, društvo, organ, korporacija; telesna straža, spremstvo; celota, večina; astronomy astralno telo; gostota, konsistenca, trdnost; retorta, prekapnicabody corporate — korporacija; pravna osebachemistry compound body — spojinabody of a letter — tekst, vsebina pismaII [bɔdi]transitive verboblikovati, ponazoriti; utelesiti; oskrbeti s karoserijo -
65 bookworm
noun (a person who reads a lot.) knjižni molj* * *[búkwə:m]nounknjižni molj, človek, ki nenehno tiči v knjigah -
66 brand
[brænd] 1. noun1) (a maker's name or trademark: a new brand; ( also adjective) a brand name.) (zaščitna) znamka2) (a variety: He has his own brand of humour.) vrsta, način3) (a mark on cattle etc to show who owns them, made with a hot iron.) vžgano znamenje, žig2. verb1) (to mark cattle etc with a hot iron.) vžgati znamenje2) (to make a permanent impression on: His name is branded on my memory.) vtisniti (v spomin)3) (to attach (permanent) disgrace to: branded for life as a thief.) ožigosati•* * *I [braend]nounogorek; vžgano znamenje; žig, zaščitna znamka; vrsta blaga; poetically meč; poetically bakla; stigma, sramota; botany (žitna) sneta brand from the fire ( —ali burning) — človek, ki je ušel grozeči nevarnosti; figuratively spreobrnjenec, -nkaII [brænd]transitive verb(o)žigosati, znamenje vžgati; označiti; figuratively v spomin vtisniti -
67 breathe
[bri:ð]1) (to draw in and let out (air etc) from the lungs: He was unable to breathe because of the smoke; She breathed a sigh of relief.) dihati2) (to tell (a secret): Don't breathe a word of this to anyone.) šepetati•- breather* * *[bri:ð]1.intransitive verbdihati, vdihavati; živeti, biti; dišati; zastati; pihljati;2.transitive verbvdihniti, izdihniti; izhlapevati, oddajati (vonj); šepetati, blebetati, izustiti; utruditi; do sape pustiti (konja)to breathe one's last (breath) — izdihniti, umretito breathe freely — biti brez skrbi, pomirjen -
68 bur
I [bə:]nounbodica, bodičasta lupina; botany repinec; figuratively človek ki se koga drži kot klop, vsiljivecII [bə:]transitive verbizluščiti; see burr -
69 business
['biznis]1) (occupation; buying and selling: Selling china is my business; The shop does more business at Christmas than at any other time.) posel, kupčija2) (a shop, a firm: He owns his own business.) podjetje3) (concern: Make it your business to help him; Let's get down to business (= Let's start the work etc that must be done).) opravilo, delo•- businessman
- on business* * *I [biznis]nounposel, opravilo, poklic; kupčija; zadeva, delo; dolžnosti; podjetje, tvrdka; archaic zaposlenost; theatre igra, pantomimato ask for s.o.'s business — vprašati, kaj si kdo želito do one's business for s.o. — uničiti kogato go to business — iti na delo, v služboman of business — poslovni človek, trgovecto have no business to do s.th. — ne imeti pravice kaj storitito make business of doing s.th. — veliko o čem govoritiIIsee busyness -
70 businessman
feminine - businesswoman; noun (a person who makes a living from some form of trade or commerce, not from one of the professions.) poslovnež* * *[bíznismən]nounposloven človek, trgovec -
71 busybody
[bízibɔdi]nounprizadeven človek; vtikljivec, kalilec, motilec, nadležnež -
72 but
1. conjunction(used to show a contrast between two or more things: John was there, but Peter was not.) toda2. preposition(except (for): no-one but me; the next road but one.) razen* * *I [bʌt]conjunctionampak, toda, temveč, marveč, pač panot only... but also — ne samo..., ampak tudithere is no doubt but (that) she is ill — ni dvoma, da je bolnait is not so late but they may come — ni še tako pozno, da ne bi mogli še pritiwho knows but he may be angry? — kdo ve, če ni morda hud?II [bʌt]prepositionrazen, mimo, izvzemšiall but he ( —ali him) — vsi razen njega, samo on neIII [bʌt]adverbsamo, le, šeleall but — skoraj, domalaIV [bʌt]nounugovor, pomislekbut me no buts! — nobenih ugovorov!V [bʌt]Scottish1.adjectivezunanji;2.nounzunanja soba, kuhinjabut and ben — zunanji in notranji deli stanovanja, vsa hiša -
73 cab
[kæb]1) ((especially American) a taxi: Could you call a cab for me?) taksi2) (the driver's compartment of a railway engine, lorry etc.) kabina* * *I [kæb]nounfijakar, kočija; taksi; strojna hišica na lokomotivito take a cab — najeti si kočijo, taksi, peljati se s kočijo, taksijemcab driver — fijakar, kočijaž, voznik taksijacab runner, cab tout — človek, ki za nagrado pokliče taksi in pomaga naložiti vanj prtljagoII [kæb]intransitive verbIII [kæb]nounslang prepovedan prevod (v šoli); prepisovanje (šolske naloge)IV [kæb]intransitive verbuporabljati prepovedan prevod; prepisovati (pri šolski nalogi)V [kæb]nounskrajšano za cabbage -
74 caddy
-
75 cat's-paw
[kaetspɔ:]nounmačja šapa; mornarski vozel; figuratively človek, ki je orodje drugega; marine drobni površinski valovito make a cat's-paw of s.o. — poslati koga po kostanj v ogenj -
76 caution
['ko:ʃən] 1. noun1) (carefulness (because of possible danger etc): Exercise caution when crossing this road.) previdnost2) (in law, a warning: The policeman gave him a caution for speeding.) opomin2. verb(to give a warning to: He was cautioned for drunken driving.) opomniti- cautious
- cautiously* * *I [kɔ:šən]nounsvarilo, opomin; preprečitev, obvarovanje pred čim; ( towards) opreznost, previdnost; poroštvo, jamstvo; slang nenavaden človek ali rečII [kɔ:šən]transitive verb(against, not to do) (po)svariti, opomniti, opominjati; opozoriti; preprečiti, obvarovati; odvračati -
77 cave-dweller
[kéivdwelə]nounjamski človek; figuratively primitivnež -
78 caveman
[-mæn]noun (in prehistoric times, a person who lived in a cave: Cavemen dressed in the skins of animals.) jamski človek* * *[kéivmən]see cave-dweller -
79 celebrity
[-'le-]- plural celebrities - noun (a well-known person: celebrities from the world of entertainment.) slavna oseba* * *[silébriti]nounslava, sloves, znamenitost; slaven človek -
80 cheese
[ i:z]((any type of) a food prepared from the curd of milk and usually pressed into a mass or shape: Cheese is full of protein.) sir- cheesed off* * *I [čí:z]nounsirslang prava reč; American slang butec; American slang big cheese — važna osebagreen cheese — mlad, nezrel sirfamiliarly it's the cheese — to je najboljše, to je pravoan old rat won't eat cheese — izkušen človek ne zaupa prilizovalcu, ne gre na limaniceslang he is quite a cheese! — ta je pravi!hard cheese! — kakšne nevšečnosti!II [čí:z]transitive verbslang odnehati
См. также в других словарях:
člôvek — éka m ed. in dv. (ó ẹ) 1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti: človek in narava; človek se rodi, umrje; te živali se bojijo človeka; anatomija človeka; razlika med človekom in živaljo 2. oseba neglede na spol ali oseba moškega spola: neki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Nejlepší člověk — is a Czech comedy film. It was released in 1954. External links Nejlepší člověk at the Internet Movie Database Categories: Culture articles needing translation from Czech Wikipedia1954 films1950s comedy filmsCzechoslovak filmsCzech film stubs … Wikipedia
Mensch — 1. A verzagte Möntsch isch im Himmel nid sichar. (Bern.) – Zyro, 108. 2. Ach, Mensch, betracht , wie Gott verlacht all deinen Pracht, der in einer Nacht wird zu nichts gemacht. – Gerlach, 9. 3. Ain verkerter mensch richtet hader an vnd ain… … Deutsches Sprichwörter-Lexikon
People In Need (Czech Republic) — For People In Need in Ireland, see People in Need Trust. People In Need Formation 1992 in Prague, Czechoslovakia Type Non profit NGO … Wikipedia
Ein netter Mensch — Filmdaten Deutscher Titel Ein netter Mensch Originaltitel Roztomilý člověk … Deutsch Wikipedia
junáčina — e m (ā) ekspr., redko 1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kak junačina 2. postaven, krepek človek: oče je bil še velik junačina in je hodil drvarit e ž (ā) ekspr., redko 1. zelo pogumen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srcé — á s, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi sŕce; kot nagovor tudi sŕce (ẹ̑; ȓ) 1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah: srce bije, utripa; med boleznijo mu je opešalo srce; srce udari približno 70 krat na minuto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stàr — stára o stil. ó prid., staréjši stil. stárji stil. stárši (ȁ á) 1. ki je v zadnjem obdobju življenja: star človek; žival je bila že stara; ni si mislil, da je star // ki je v poznem obdobju rasti: star radič je grenek; kosili so že staro travo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vréden — dna o prid., vrédnejši (ẹ ẹ̄) 1. z izrazom količine izraža značilnost česa glede na a) količino denarja, ki se dobi zanj: koliko je vredna hiša; točka je vredna osem dinarjev; njegovo premoženje je vredno pet milijonov; zemljišče je vredno več … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕtev — tva o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi: ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika