-
1 hotel
[hə'tel](a usually large house or building where travellers, holidaymakers etc may receive food, lodging etc in return for payment: The new hotel has over five hundred bedrooms.) hotel- hotelier* * *[ho(u)tél]nounhotel, gostišče -
2 hotel keeper
[hotelkí:pə]nounhotelir(ka) -
3 maître d'hôtel
[mw:trdotél]nounhistory majordom; glavni natakar -
4 Гостиница
Hotel -
5 гостиница
hotel ( м/m) -
6 отель
hotel ( м/m) -
7 гостиница
hotel -
8 отель
hotel -
9 гостиница
-
10 register
['re‹istə] 1. noun((a book containing) a written list, record etc: a school attendance register; a register of births, marriages and deaths.) imenik, vpisnik, popis2. verb1) (to write or cause to be written in a register: to register the birth of a baby.) zabeležiti2) (to write one's name, or have one's name written, in a register etc: They arrived on Friday and registered at the Hilton Hotel.) vpisati (se)3) (to insure (a parcel, letter etc) against loss in the post.) priporočiti4) ((of an instrument, dial etc) to show (a figure, amount etc): The thermometer registered 25°C.) pokazati•- registrar
- registry
- register office / registry office
- registration number* * *I [rédžistə]nounregister, vpisnik, dnevnik; spisek; matična knjiga (rojenih, umrlih); volilni spisek ali seznam; državljanska izkaznica; nautical ladijski katalog, zapisnik; kazalo, vsebina, indeks; plural letopis; registrator, naprava, ki beleži, šteje; registracija, registriranje, vnašanje; technical regulator (peči) za paro, za zrak; ventil; music register (orgel); obseg glasu ali tona instrumentaregister of births (marriages, deaths) — register, matična knjiga rojstev (porok, smrti)estate register — zemljiška knjiga, katasterhotel register — register tujcev, knjiga gostovparish register — župnijska matična knjiga, spisek (rojenih, poročenih, umrlih)to put on a register — vnesti, vpisati v spisek (popis, seznam)II [rédžistə]transitive verbzabeležiti, vpisati, zapisati, vknjižiti, protokolirati, registrirati; zakonsko zaščititi; priporočiti (poštne pošiljke, pismo itd.); (železnica) oddati (prtljago); prijaviti (otroke za obiskovanje šole); dati patentirati; avtomatsko zabeležiti, pokazati (o instrumentih, npr. o barometru); figuratively čvrsto obdržati v duhu (čustvo ipd.); pokazati, izraziti (emocijo) na obrazu ipd.; military preskusiti, preskusno streljati (s topom itd.)to have one's luggage registered — oddati prtljago (na železnici); intransitive verb American vpisati se (v seznam, v spisek), zapisati se, prijaviti se ( at the hotel v hotelu); politics vpisati se v volilni imenik; posluževati se registrov (orgel); (o igralcu) igrati (v neki igri)III [rédžistə]nounsee registrar -
11 will
I [wil, wəl]nedoločnik in velelnik manjkata; 1. in 3. os. singular will, 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) wilt, plural will; preterite would [wud, wəd], 2. os. preterite obsolete (thou) wouldst, past participle wold [wóuld], wouldI.auxiliary verb (s sledečim nedoločnikom brez to)1.(za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. singular in plural, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. singular in plural): he will see very soon — bo kmalu videlI will not come back — ne bo me (več) nazaj;2.hoteti, biti voljan ali pripravljen: will (would) you pass me the bread, please — mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?boys will be boys — dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti;3.(v pogojnih stavkih): he would do it if he could — on bi to naredil, ko bi mogel;4.biti navajen, imeti navado: he will sit here for hours — ima navado ure in ure tu presedetiit would appear — kazno je;II.intransitive verb & transitive verbhoteti, želeti: what will you? — kaj hočeš (želiš)?I would it were otherwise! — hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!(I) would I were a bird! — hotel bi biti ptica!I will to God! — bog daj!I could not do it even if I would — ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotelII [wil]nounvolja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast; juridically oporoka, poslednja volja, testament (= last will)of one's own will — po lastni, svobodni volji, prostovoljnowith a will — rad, vnetogood will — dobra volja, naklonjenost, blagohotnosttenant at will — zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemoill will — mržnja, sovraštvoto bear s.o. ill will — imeti slabe namene s komto have one's will, to exercise one's will — izsiliti, uveljaviti svojo voljoto work one's will — uveljaviti svojo voljo, doseči svoj ciljIII [wil]1.transitive verb 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) willest, — 3. os. wills, obsolete willeth — [wílim], preterite in past participle willed [wild]; hoteti, določiti, odločiti; nameravati, (redko) ukazatihe who wills success is half way to it — kdor trdno (zares) hoče uspeh, ga že na pol imawilling and wishing are not the same — hoteti in želeti je dvoje; juridically v oporoki določiti, voliti, zapustitishe willed her money to a hospital — svoj denar je (v oporoki) zapustila neki bolnici; vplivati na (koga), prisiliti, primorati (koga) (s hipnozo itd.)to will o.s. into — prisiliti se k;2.intransitive verbhoteti, zahtevati, želeti, koprneti po -
12 accommodation
1) (room(s) in a house or hotel in which to live, especially for a short time: It is difficult to find accommodation in London in August.) nastanitev2) (space for something: There is accommodation for your car behind the hotel.) prostor* * *[əkɔmədéišən]nounprilagoditev; poravnava; ugoditev; sprava; nastanitev, prenočišče; posojilo; plural prostorinautical accommodation ladder — vzdižne stopnice, spustAmerican accommodation train — lokalni, mešani počasen vlak -
13 book in
(to sign one's name on the list of guests at an hotel etc: We have booked in at the Royal Hotel.) rezervirati sobo* * *transitive verb vknjižiti -
14 lounge
1. verb1) (to lie back in a casual manner: lounging on a sofa.) poležavati2) (to move about lazily; to be inactive: I spent the day lounging about the house.) postopati2. noun(a sitting-room, eg in a hotel: They watched television in the hotel lounge.) salon* * *I [laun(d)ž]nounzofa, klubski naslanjač; foyer, hotelska veža, dnevna soba (v klubu); aeronautics salon, čakalnica; lenarjenje, poležavanje, postopanjeII [laun(d)ž]transitive verblenariti, poležavati, postopati -
15 motel
[məu'tel](a hotel which caters particularly for motorists.) motel* * *[moutél]nounmotel, hotel za motorizirane goste -
16 rate
[reit] 1. noun1) (the number of occasions within a given period of time when something happens or is done: a high (monthly) accident rate in a factory.) odstotek2) (the number or amount of something (in relation to something else); a ratio: There was a failure rate of one pupil in ten in the exam.) delež3) (the speed with which something happens or is done: He works at a tremendous rate; the rate of increase/expansion.) hitrost4) (the level (of pay), cost etc (of or for something): What is the rate of pay for this job?) tarifa5) ((usually in plural) a tax, especially, in United Kingdom, paid by house-owners etc to help with the running of their town etc.) pristojbina2. verb(to estimate or be estimated, with regard to worth, merit, value etc: I don't rate this book very highly; He doesn't rate very highly as a dramatist in my estimation.) ceniti- rating- at this
- at that rate
- rate of exchange* * *I [réit]nounrazmerje, odnos, mera, proporcija; odstotki; obrok; pristojbina, porto, taksa, tarifa, (predpisana) cena; tečaj, kurz; stopnja; rang; lokalni, občinski davek; kategorija, nautical razred; poprečna hitrost (hoja, hod)at any rate — v vsakem primeru, vsekakor, brezpogojnoat the rate of — po ceni od, po tečaju odat the rate of 5 pounds — za ceno, po ceni ɜ funtovat that rate — v tem primeru, v takih okolnostih, na ta način, če je to takoat this rate — na ta način, če se bo sedanji položaj nadaljevalat a tremendous rate — s strašansko, z noro brzino, hitrostjoby no rate — nikakor, na noben načinrate of exchange — menjalni tečaj; borzni tečajdeath-rate — število smrti, umrljivosta second-rate hotel — hotel II. kategorijeII [réit]transitive verboceniti, določiti vrednost, preceniti; regulirati (kovanje denarja); smatrati (koga), šteti, prištevati, računati ( among med, kot); British English oceniti davek, obdavčiti; nautical uvrstiti (ladjo) v razred ali kategorijo; slang zaslužiti (kaj) po svojem položaju; intransitive verb biti upoštevan, upoštevati se, šteti se, prištevati se, računati se (as kot, med), biti ocenjento rate up a property — oceniti lastnino višje, kot je vrednaIII [réit]transitive verb & intransitive verbošteti, ukoriti, ozmerjati, grajati (at koga), psovati ( for zaradi)IV [réit]transitive verb & intransitive verbgoditi; rositi, močiti (lan) -
17 refuse
I [rə'fju:z] verb1) (not to do what one has been asked, told or is expected to do: He refused to help me; She refused to believe what I said; When I asked him to leave, he refused.) odkloniti2) (not to accept: He refused my offer of help; They refused our invitation; She refused the money.) odkloniti3) (not to give (permission etc): I was refused admittance to the meeting.) zavrniti•- refusalII ['refju:s] noun(rubbish; waste material from eg a kitchen.) odpadki- refuse collection vehicle* * *[rifjú:z]transitive verb & intransitive verbodkloniti, odbiti, zavrniti, odreči; ne hoteti uporabiti; odvreči; odbiti (snubca, ženitno ponudbo), dati "košarico"; upirati se, braniti se, reči ne; (o konju) ne hoteti preskočiti ovire; (o kartah) ne odgovoriti na barvo, ne prinesti izigrane barve; archaic zatajiti (svoje ime)to refuse a candidate (help, an invitation, an offer) — odkloniti kandidata (pomoč, povabilo, ponudbo)I refuse to believe — ne maram verjeti, preprosto ne verjamemhe refused to stay — branil se je, ni hotel ostati -
18 sleep
[sli:p] 1. past tense, past participle - slept; verb(to rest with the eyes closed and in a state of natural unconsciousness: Goodnight - sleep well!; I can't sleep - my mind is too active.) spati2. noun((a) rest in a state of natural unconsciousness: It is bad for you to have too little sleep, since it makes you tired; I had only four hours' sleep last night.) spanje- sleeper- sleepless
- sleepy
- sleepily
- sleepiness
- sleeping-bag
- sleeping-pill / sleeping-tablet
- sleepwalk
- sleepwalker
- put to sleep
- sleep like a log/top
- sleep off
- sleep on* * *I [sli:p]nounspanje, spanec; zoology zimsko spanje; zaspanost; figuratively smrtno spanje; figuratively mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrtbrief sleep — kratko spanje, spančekbroken sleep — móteno, prekinjeno spanjethe last sleep figuratively večno spanje, smrtsound sleep — zdravo, globoko spanjeto fall on sleep archaic zaspatito go to sleep — zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figuratively umretithe sleep that knows no waking — spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrtto put (to send) to sleep — uspavati; figuratively umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcemII [sli:p]intransitive verbspati; prespati noč (at pri, in v); figuratively mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu; transitive verb prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)to sleep like a log (like a top) figuratively spati kot ubit, kot polhto sleep light — imeti lahko, rahlo spanjewe'll sleep on it figuratively to bomo prespali; bomo videli jutrilet sleeping dogs lie figuratively pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)to sleep with one eye open — napol spati, biti napol buden, ostati budento sleep with s.o. — spati s kom, spolno občevati s komto sleep o.s. sober — prespati svojo pijanostwe can sleep five people — lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet osebthe top sleeps — vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja) -
19 stay
[stei] 1. verb1) (to remain (in a place) for a time, eg while travelling, or as a guest etc: We stayed three nights at that hotel / with a friend / in Paris; Aunt Mary is coming to stay (for a fortnight); Would you like to stay for supper?; Stay and watch that television programme.) ostati2) (to remain (in a particular position, place, state or condition): The doctor told her to stay in bed; He never stays long in any job; Stay away from the office till your cold is better; Why won't these socks stay up?; Stay where you are - don't move!; In 1900, people didn't realize that motor cars were here to stay.) ostati2. noun(a period of staying (in a place etc): We had an overnight stay / a two days' stay in London.) bivanje- stay in
- stay out
- stay put
- stay up* * *I [stéi]noun(začasno) bivanje, trajanje bivanja; zadrževanje, brzdanje, zaviranje, preprečevanje; juridically odgoditev, odložitev, ustavitev; figuratively vztrajnost, vzdržljivostto make a long stay — zadržati se dalj časa, muditi se, bivati dalj časahis lack of education is a great stay upon him — njegova pomanjkljiva izobrazba je zanj velika ovirato order a stay of execution juridically odrediti odgoditev prisilne izvršbe (rubežni)to put a stay on — zavirati, brzdati, zadrževatito stand at a stay obsolete mirovati, zasta(ja)ti, zatikati seII [stéi]1.transitive verb(za)ustaviti, zadržati, preprečiti, ovirati (napredek, razvoj); juridically ustaviti, odgoditi (postopek); poravnati (prepir); (trenutno) potešiti, ublažiti (glad, nestrpnost); zadovoljiti (željo); colloquially ostati (vse) do, ostati za;2.intransitive verbostati; stati, mirovati; pričakovati, čakati ( for koga, kaj, da); začasno se zadrževati, muditi se, prebivati (at, in v, with pri); obstati, ustaviti se, oklevati (v gibanju, v govoru itd.); biti na obisku ( with pri); sport vzdržati do konca, vztrajati; (redko) počivati, nehati; (redko) trdno statito come to stay colloquially priti z namenom za popolno nastanitev (naselitev); ustaliti sewill you stay dinner? — boste ostali pri večerji?to stay the night — ostati čez noč, prenočitimoney won't stay in his hand — denar nima obstanka v njegovih rokah, vedno je brez denarjato stay put American ostati na mestu, ostati nespremenjenthis snow has come to stay — ta sneg se bo držal, bo dolgo ostalto stay s.o.'s stomach — (začasno) potešiti komu glad, figuratively komu pokvariti tek (apetit)the word has come to stay — beseda je ostala, je prešla v vsakdanji jezikstay! you forget one thing! — stoj! nekaj pozabljaš!III [stéi]1.nounopora; nautical jamborova vrv (žica), jamborski križ; plural obrat, obračanje; plural steznik; figuratively uteha, podporato miss stays — ne ujeti vetra pri obračanju ladje (pri jadranju proti vetru);2.transitive verb nauticalpritrditi (jambor itd.) z vrvmi (žicami); obrniti (ladjo) s pomočjo vetra ali proti vetru; podpreti (često up), biti v oporo -
20 sure
[ʃuə] 1. adjective1) ((negative unsure) having no doubt; certain: I'm sure that I gave him the book; I'm not sure where she lives / what her address is; `There's a bus at two o'clock.' `Are you quite sure?'; I thought the idea was good, but now I'm not so sure; I'll help you - you can be sure of that!) prepričan2) (unlikely to fail (to do or get something): He's sure to win; You're sure of a good dinner if you stay at that hotel.) gotov3) (reliable or trustworthy: a sure way to cure hiccups; a safe, sure method; a sure aim with a rifle.) zanesljiv2. adverb((especially American) certainly; of course: Sure I'll help you!; `Would you like to come?' `Sure!') seveda- surely- sureness
- sure-footed
- as sure as
- be sure to
- be/feel sure of oneself
- for sure
- make sure
- sure enough* * *I [šúə]adjectivegotov, zanesljiv, siguren; varen, nenevaren; nedvomen, nezmoten, nezmotljiv, nesporen; stalen; prepričan (of o, that da)for sure — gotovo, sigurno, nedvomno, vsekakora sure draw — skrivališče, v katerem je zanesljivo lisicaa sure proof — nesporen, zanesljiv dokazsure thing American slang gotova, zanesljiva stvarsure (thing)! American slang gotovo! sigurno! vsekakor! zanesljivo!slow and sure — počasen, ali sigurenI am sure — gotovo, zareswell, I'm sure! — (vzklik presenečenja)well, to be sure! — no, kakšno presenečenje!are you sure? — ali res?be sure! — ne pozabi!to be sure colloquially gotovo, brez dvoma, sevedaI feel sure of success — gotov, prepričan sem o uspehuII [šúə]adverb (prav) gotovo, seveda; zaresit sure was hot American colloquially zares je bilo vročeas sure as a gun colloquially popolnoma zanesljivoWill you come? -- Sure! — Boš prišel? -- Seveda! Pa ja!sure enough — čisto gotovo (zanesljivo); zares, v resnici, dejansko, nedvomnoI said it would happen, and sure enough it did — rekel sem, da se bo to zgodilo, in zares (dejansko) se je
См. также в других словарях:
hôtel — [ ɔtɛl; otɛl ] n. m. • XIe ostel « demeure, logis »; bas lat. hospitale « chambre pour les hôtes » → hôpital 1 ♦ (XIIIe dans le Nord) Établissement où on loge et où l on trouve toutes les commodités du service (à la différence du meublé), pour un … Encyclopédie Universelle
Hotel 4 étoiles — Hôtel Pour les articles homonymes, voir Hotel. Un hôtel appartenant à l’État, à Cienfuegos, Cuba. Un hôtel est un établissement offran … Wikipédia en Français
Hotel particulier — Hôtel particulier Ne doit pas être confondu avec Hôtel … Wikipédia en Français
Hôtel 4 étoiles — Hôtel Pour les articles homonymes, voir Hotel. Un hôtel appartenant à l’État, à Cienfuegos, Cuba. Un hôtel est un établissement offran … Wikipédia en Français
Hôtel Particulier — Ne doit pas être confondu avec Hôtel … Wikipédia en Français
Hotel del Coronado — Registro Nacional de Lugares Históricos (EE. UU.) Hito Histórico Nacional Hotel del Coronado Ubicación 1500 Orange … Wikipedia Español
Hotel Rwanda — Theatrical release poster Directed by Terry George Produced by … Wikipedia
Hotel Carter, Manhattan — Hotel Carter Entrance to the Hotel Carter Location 250 West 43rd Street, New York City Opening date 1930 Architect Emery Roth … Wikipedia
Hotel Ritz (Madrid) — Hotel Ritz Madrid Ubicación Madrid, España Dirección … Wikipedia Español
Hôtel Alvizet — La façade de l hôtel alvizet Présentation Date de construction XVIe siècle Propriétaire … Wikipédia en Français
Hotel Dusk — Hotel Dusk: Room 215 Hotel Dusk: Room 215 Éditeur Nintendo Développeur Cing Date de sortie 13 avril 2007 Genre Enquête Pointer et cliquer Mode de jeu … Wikipédia en Français