(dokázal)

См. также в других словарях:

• dokázati — tudi dokazáti kážem dov. (á á á) 1. utemeljiti, podpreti kako trditev z dokazi: dokazati svoj alibi; na sodišču je dokazal svojo nedolžnost; dokažem ti resnico; dokazali so, da to bolezen povzročajo virusi; s pričami je dokazal, da ni kriv;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• zdobywca — m odm. jak ż II, DCMs. zdobywcacy; lm M. zdobywcacy, DB. zdobywcaców 1. «ten, kto zdobył, odebrał coś komuś przemocą, opanował, zagarnął, coś w walce zbrojnie» Zdobywcy spalili miasto. 2. «ten, kto osiągnął, uzyskał coś, doszedł do jakichś… …   Słownik języka polskiego

• avténtičnost — i ž (ẹ) lastnost, značilnost avtentičnega; pristnost, verodostojnost: dokazal je avtentičnost pisma; avtentičnost besedila; zgodovinska avtentičnost drame / avtentičnost prevoda …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• ávtorstvo — a s (ā) dejstvo, resnica, da je kdo avtor česa: težko bo dokazal svoje avtorstvo; dvomljivo avtorstvo / svoje avtorstvo je skrival s psevdonimom / založba si je lastila avtorstvo avtorske pravice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• breztáktnost — i ž (ȃ) lastnost breztaktnega človeka: s tem je samo dokazal svojo breztaktnost / breztaktnost do kolegov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• geniálen — lna o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• identitéta — e ž (ẹ̑) jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi, znaki, istovetnost: dokazal je svojo identiteto; ugotoviti identiteto z osebno izkaznico / sumljiva identiteta // knjiž. identičnost: identiteta med zavestjo in resnico ◊ filoz.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• jálov — a o prid. (á) 1. ki ne more imeti potomcev: jalova krava; nav. slabš.: jalov moški neploden; jalova ženska / jalov zakon brez otrok / jalova rastlina; jalovo drevo; jalovo seme nekalivo; pren. jalov umetnik; kulturno jalovo obdobje // redko ki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• koléno — a s (ẹ) 1. del noge ob sklepu med golenjo in stegnom: koleno ga boli; poškodovati si koleno; poklekniti na obe koleni; oteklo, ranjeno koleno / stopiti do kolen v vodo; do kolen segajoče krilo / iztegniti, zlomiti si nogo v kolenu / kolena se mu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• konkréten — tna o prid., konkrétnejši (ẹ̑) 1. s čuti zaznaven, predmeten, stvaren, ant. abstrakten: trditev je dokazal s konkretnimi podatki; govori o konkretnem svetu našega podeželja / konkretna oblika sodelovanja / v konkretnem primeru ne gre za to v tem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• lahkomíšljenost — i ž (ȋ) lahkomiselnost: dokazal je svojo lahkomišljenost; mladostna lahkomišljenost / zagrešiti lahkomišljenost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika