-
1 surprised
adjective (showing or feeling surprise: his surprised face; I'm surprised (that) he's not here; You behaved badly - I'm surprised at you!; I wouldn't be surprised if he won.) presenečen* * *[səpráizd]adjectivepresenečen, začuden, osupel (at ob, nad); ogorčenI was surprised at his not knowing me — bil sem presenečen (začuden), da me ne pozna -
2 wonder
1. noun1) (the state of mind produced by something unexpected or extraordinary: He was full of wonder at the amazing sight.) začudenje2) (something strange, unexpected or extraordinary: the Seven Wonders of the World; You work late so often that it's a wonder you don't take a bed to the office!) čudo3) (the quality of being strange or unexpected: The wonder of the discovery is that it was only made ten years ago.) nenavadnost2. verb1) (to be surprised: Caroline is very fond of John - I shouldn't wonder if she married him.) čuditi se2) (to feel curiosity or doubt: Have you ever wondered about his reasons for wanting this money?) spraševati se3) (to feel a desire to know: I wonder what the news is.) hoteti vedeti•- wonderfully
- wonderingly
- wonderland
- wondrous
- no wonder* * *I [wʌndə]nounčudo; nekaj čudovitega, osupljivega; čudežen dogodek, čudežno delo, čudež; (za)čudenje, začudenostfor a wonder — čudežno; presenetljivo; čudno(it is) no wonder that... — nič čudnega (ni), da...he kept his word, for a wonder — za čuda je držal svojo besedohe swore and no wonder — zaklel je, in nič čudnega (če je)II [wʌndə]intransitive verb (za)čuditi se (at, about s.th. čemu); razmišljati (o čem), hoteti vedeti, biti radoveden, spraševati seOh! I just wondered! — O, nič! kar takó, samo vpraševal sem seI wonder who said it — rad bi vedel (sprašujem se, bogve), kdo je to rekelIs that true? -- I wonder. — Je to res? -- Bogve.well, I wonder — no, ne vem (prav)I have often wondered what would happen if... — često sem se spraševal, kaj bi se zgodilo, če... -
3 agaze
[əgéiz]adverb & predicative adjectivestrmeče, začudeno; strmeč, začuden -
4 amazed
-
5 confounded
[kənfáundid]adjective (at) zbegan, zmeden začuden; familiarly presnet, vražji; razprt -
6 stare
[steə] 1. verb((often with at) to look at with a fixed gaze: They stared at her clothes in amazement; Don't stare - it's rude!) buljiti2. noun(a staring look: a bold stare.) buljenje* * *I [stʌ/ə]nounbuljenje, strmenje, bolščanje, srep (začuden, preplašen, občudujoč) pogledII [stʌ/ə]intransitive verbbuljiti, izbuljiti oči, strmeti, zijati, začudeno, debelo gledati (at na, v after za), zijati; ježiti se (lasje); transitive verb s pogledom prisiliti, nagnati (koga) k čemu; buljiti (v koga), zijati (koga)to stare at s.o. in horror — z grozo strmeti v kogato stare s.o. in the face figuratively pasti, skočiti v oči, biti očiten, neizbežendeath stareed me in the face — smrt mi je pogledala v oči, mi je pretilato stare into silence, to stare s.o. dumb — utišati koga z ostrim pogledomto make s.o. stare — spraviti koga v začudenjeit will make everybody stare — vsi se bodo temu čudili, vsi bodo zijali od začudenjato stare down — zmesti, zbegati (koga) s pogledom -
7 startle
(to give a shock or surprise to: The sound startled me.) presenetiti* * *[sta:tl]1.transitive verbpreplašiti, prestrašiti, alarmirati, vznemiriti; osupiti, sapo (komu) zapreti, (neprijetno) presenetiti; familiarly ganiti; podnetiti, nagovoriti ( into doing k čemu); intransitive verb zdrzniti seto startle at — zdrzniti se, zgroziti se obto be startled — čuditi se;2.nounstrah, groza; prepadlost, osuplost -
8 wide-eyed
[wáidaid]adjectives široko odprtimi očmi; osupel, začuden; naiven -
9 wondering
[wʌndəriŋ]1.adjective ( wonderingly adverb)začuden, čudeč se, presenečen;2.nounčudenje, začudenost -
10 wonder-stricken, wonder-struck
[wʌndəstrikn, -strʌk]adjective (ves) začuden, strmeč, osupelEnglish-Slovenian dictionary > wonder-stricken, wonder-struck
См. также в других словарях:
začudíti se — in začúditi se im se dov. (ȋ ú ȗ) začutiti in izraziti začudenje, presenečenje: začudili so se njegovim besedam; ekspr. začuditi se nad nesmiselnim ukazom; začudil se je, ko je videl stanovanje odklenjeno; močno se začuditi // začutiti in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zijáti — ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): avtomobilska vrata zijajo / čevlji so zijali, da so se videli prsti so imeli podplat odtrgan od zgornjega dela // biti razmeroma široko odprt: okna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navídezen — zna o prid. (ȋ) ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi, resničen: navidezen mir, poraz; navidezna gotovost, harmonija / navidezna prijaznost nepristna / navidezen napad; navidezna smrt // ki v resnici ni tak, kot se kaže: navidezna velikost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neúmen — mna o prid., neúmnejši (ú ū) 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni; ni neumen, le učiti se mu ne ljubi; preveč je neumen za šolo; neumen je kot noč, nizko kot tele zelo / ekspr. za krajo ni neumna zna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oneméti — ím dov., tudi onémi (ẹ í) 1. postati nem: po hudi bolezni je onemel in oglušel 2. nav. ekspr. nenadoma ne moči spregovoriti, govoriti: kadar bi morala kaj reči v svojo obrambo, je onemela; onemeti od bolečine, presenečenja, strahu; pren. moja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
onemévati — am nedov. (ẹ) 1. ekspr. postajati zelo presenečen, začuden: ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali 2. knjiž. postajati manj glasen, slišen: cestni hrup je čedalje bolj onemeval … Slovar slovenskega knjižnega jezika
orientácija — e ž (á) 1. ugotavljanje svoje lege, svojega položaja glede na določene točke, znamenja: orientacija s kompasom; luč jim je služila za orientacijo / ima čut, občutek za orientacijo / ekspr. oče mu je bil za orientacijo v vseh stvareh // sposobnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osúpel — pla o [ǝu̯] prid. (ú) nav. ekspr. zelo začuden: osupel človek; bil je osupel; ves osupel je odkimal / osupel pogled osúplo prisl.: osuplo pogledati, vprašati; prim. osupniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poglèd — éda m (ȅ ẹ) 1. dejanje, dejavnost organa vida: pogled nanje ga je pretresel; opaziti, prestreči pogled; dolg, hiter, kratek pogled; pogleda vreden prizor; pren., ekspr. pogled v preteklost jih navdaja s ponosom // nav. ekspr. to dejanje glede… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poglédati — am dov., pogléj in poglèj pogléjte, stil. poglédi poglédite (ẹ ẹ̑) 1. upreti, usmeriti pogled kam: pogledal je proti hribom; pogledati na vse strani; pogledati skozi okno; pogledati v obraz, oči; od sramu je pogledal v tla; pogledal je za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
