-
1 plaintiff
['pleintif](a person who starts a legal case against another.) tožnik* * *[pléintif]nounjuridically tožnik -
2 accuser
[əkjú:zə]nountožnik, tožnica -
3 applicant
['æpli-]noun (a person who applies (for a job etc): There were two hundred applicants for the job.) prosilec, kandidat* * *[aeplikənt]nounkandidat(ka); prosilec, -lka; juridically tožnik, -nica -
4 claimant
noun (a person who makes a claim: a claimant to the throne.) terjalec, pretendent* * *[kléimənt]nountožilec, tožnik, terjalecto be a claimant for s.th. — lastiti si pravico do česa -
5 complainant
[kəmpléinənt]nounjuridically tožilec, -lka, tožnik, -nica; nergač -
6 denunciator
[dinʌnsieitə]nounovaduh, denunciant; tožnik; ogleduh -
7 impeacher
[impí:čə]nountožnik -
8 incriminator
[inkrímineitə]nountožnik, tožilec, inkriminator -
9 libel(l)ant
[laibələnt]nounjuridically obtoževalec, tožnik -
10 prosecute
['prosikju:t](to bring a legal action against: He was prosecuted for theft.) tožiti- prosecutor* * *[prɔsikju:t]1.transitive verbnadaljevati, izvajati (načrt), gnati kaj naprej; izvrševati, opravljati (obrt, poklic itd.); juridically kazenskopravno preganjati, tožiti ( for zaradi), iztožiti (terjatev);2.intransitive verb juridicallyzastopati tožbo, tožiti -
11 suer
[sjú:ə]nounprosilec; snubec; stranka, tožnik (pred sodiščem) -
12 suitor
См. также в других словарях:
tožník — a m (í) 1. kdor koga toži, obtožuje: odgovarjati tožnikom; iz tožnika je postal obtoženec 2. jur. oseba v sodnem postopku, ki koga toži: tožnik izgubi tožbo; ime tožnika; tožnik in toženec ● brez tožnika ni sodnika če nihče ne zahteva, sodišče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
besédnik — a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor govori komu v korist; zagovornik: izbral ga je za svojega besednika; tu stojim, da se dolžim in branim, sam svoj tožnik in sam besednik svoj (W. Shakespeare O. Župančič) ♦ jur. besednik v fevdalizmu nepoklicni zastopnik… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontradiktóren — rna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kontradikcijo; protisloven: kontradiktorna izraza; njuni trditvi sta kontradiktorni ♦ filoz. kontradiktorna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega, protislovna pojma; kontradiktorni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
legitimácija — e ž (á) 1. potrdilo v obliki kartončka, knjižice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica: nimam pri sebi legitimacije; izdati komu legitimacijo; na zahtevo pokazati legitimacijo / miličnik je zahteval od njega legitimacijo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòtožník — a m (ȍ í) jur. kdor je skupaj s kom tožnik v istem pravdnem postopku: prišel je na obravnavo kot sotožnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stránka — e ž (ȃ) 1. v nekaterih državah organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa: ustanoviti stranko; pristopiti k stranki; med strankami se je začel boj za zmago na volitvah; delavska, kmečka, komunistična,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tožítelj — a m (ȋ) tožnik: ugovarjati tožitelju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tožíti — in tóžiti im nedov. (ȋ ọ) 1. sporočati komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega: otroci radi tožijo; tožiti sošolce učitelju; tožili so ga očetu, da se potepa / odvaditi koga tožiti 2. jur. zahtevati rešitev pravnega spora s kom na … Slovar slovenskega knjižnega jezika
