-
1 bone
[bəun] 1. noun1) (the hard substance forming the skeleton of man, animals etc: Bone decays far more slowly than flesh.) kost2) (a piece of this substance: She broke two of the bones in her foot.) kost2. verb(to take the bones out of (fish etc).) razkostiti- bony- bone china
- bone idle
- a bone of contention
- have a bone to pick with someone
- have a bone to pick with
- to the bone* * *I [boun]nounkost, srt, koščica; plural okostje; colloquially plural kocke, kockanje; kastanjete; slang študent, ki počasi študira; American slang dolara bag of bones — kost in koža, suh ko trlicabred in the bone — prirojen, v krvito cast (in) a bone between — povzročati nesoglasje, ščuvatito feel in one's bones — slutiti, biti prepričanto make no bones about ( —ali of) — ne delati težav zaradi, odkrito priznatito have a bone to pick with s.o. — imeti s kom račune; ošteti kogahard words break no bones — strogost ne škoduje, beseda ni konjII [boun]transitive verbobirati kosti; gnojiti s kostno moko; slang izmakniti, krasti; slang guliti se -
2 open out
1.transitive verbrazširiti, razprostreti;2.intransitive verbrazširiti se, razprostreti se; postati zaupljiv, postati zgovoren, spregovoriti; pritisniti na plin (avto) -
3 open up
1) (to open (a shop etc): I open up the shop at nine o'clock every morning.) odpreti2) (to open (a box etc) completely: He opened up the parcel.) odpreti3) (to open the (main) door of a building etc: `Open up!' shouted the policeman. `We know you are in there!') odpreti* * *1.transitive verbodpreti, začeti; razgrniti (časopis); sport predreti (obrambo);2.intransitive verb militaryzačeti (streljati); spregovoriti, postati zgovoren; pokazati se, odpreti se -
4 silence
1. noun1) ((a period of) absence of sound or of speech: A sudden silence followed his remark.) tišina2) (failure to mention, tell something etc: Your silence on this subject is disturbing.) molk2. verb(to cause to be silent: The arrival of the teacher silenced the class.) utišati3. interjection(be silent!) tišina!- silencer- silent
- silently
- in silence* * *I [sáiləns]nountišina, mir; molk, molčečnost; pozaba, pozabljenje; brezšumno delovanje motorjasilence! — tišina! mir!in silence — v tišini; molčeto break silence — prekiniti tišino (molk), spregovoritisilence gives consent — kdor molči, odobrava (soglaša)to keep (to observe) silence — molčati; ne izdatito pass into silence — priti, pasti v pozaboto pass over in silence figuratively iti molčé preko, preiti molčeto put to silence — pripraviti, prisiliti k molku, utišati (koga) (zlasti z argumenti v diskusiji)to wrap o.s. in silence — zaviti se v molkspeech is silver, but silence is golden — govoriti je srebro, molčati pa zlatoII [sáiləns]transitive verbutišati (tudi military), pripraviti ali prisiliti k molku (z močnejšimi argumenti); figuratively pomiriti; figuratively pridušiti (glas)to silence s.o. (the enemy's batteries) — utišati koga (sovražnikove baterije) -
5 tongue
1) (the fleshy organ inside the mouth, used in tasting, swallowing, speaking etc: The doctor looked at her tongue.) jezik2) (the tongue of an animal used as food.) jezik3) (something with the same shape as a tongue: a tongue of flame.) jezik4) (a language: English is his mother-tongue / native tongue; a foreign tongue.) jezik* * *[tʌŋ]1.nounjezik; figuratively človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja; figuratively (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala); technical tračnica, kretnicafurred (coated) tongue — medicine obložen jezika fluent tongue, a sharp tongue — dobro namazan, odrezav jezika long tongue, a sharp tongue — dolg, oster jeziktongue in cheek figuratively ironičnoslanderous tongue — zlobni jeziki, obrekovalcigift of tongues — dar, talent za jezikeon the tip of one's tongue — na konici jezika, na jezikuhe is all tongue — on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanjehis tongue is too long for his teeth — on je preveč jezikav, on preveč jezikato give tongue — glasno govoriti, vpitito have a long tongue — imeti dolg jezik, biti čenčavhe has too much tongue — kar ima na srcu, ima na jezikuhold your tongue! — drži jezik za zobmi! jezik za zobe!to speak with one's tongue in one's cheek — govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)to wag one's tongue — neprestano brbljati, žlabudrati;2.transitive verbdotakniti se, polizati z jezikom; colloquially ozmerjati, ošteti; intransitive verb klepetati, jezik vrteti -
6 voice
[vois] 1. noun1) (the sounds from the mouth made in speaking or singing: He has a very deep voice; He spoke in a quiet/loud/angry/kind voice.) glas2) (the voice regarded as the means of expressing opinion: The voice of the people should not be ignored; the voice of reason/conscience.) glas2. verb1) (to express (feelings etc): He voiced the discontent of the whole group.) izraziti2) (to produce the sound of (especially a consonant) with a vibration of the vocal cords as well as with the breath: `Th' should be voiced in `this' but not in `think'.) izgovoriti•- voiced- voiceless
- voice mail
- be in good voice
- lose one's voice
- raise one's voice* * *I [vɔis]nounglas (politics & figuratively; tudi človeški); ton, zvok; izraz; grammar način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev; phonetics zven; music petje (kot stroka); obsolete govorica; sloveswith one voice — enoglasno, enodušno, kot edenat the top of one's voice — na ves glas, na vse grloactive, passive voice grammar tvorni, trpni način (glagola)the voice of God — glas vesti, vestto give one's voice for — izjaviti se za, glasovati zato lift up one's voice — povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti seto lose one's voice — izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)to raise one's voice — povzdigniti svoj glas, govoriti glasnejeII [vɔis]transitive verbizgovoriti, izreči, izraziti z besedami, formulirati; music uglasiti, regulirati (orgle); linguistics zveneče izgovarjati -
7 speak out of turn
1) (to speak without permission in class etc.) spregovoriti brez dovoljenja2) (to say something when it is not your place to say it or something you should not have said.) govoriti ob nepravem času; povedati, kar ne bi smel
См. также в других словарях:
spregovoríti — ím tudi izpregovoríti ím dov., spregovóril tudi izpregovóril; nam. spregovôrit in spregovorít tudi izpregovôrit in izpregovorít (ȋ í) 1. začeti govoriti: nekaj časa je molčala, potem je spet spregovorila / ko so se ljudje v dvorani pomirili, je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skŕhati — am dov. (ŕ r̄) narediti, povzročiti, da rezilo izgubi ostrino: skrhati nož, sekiro; kosa se mu je skrhala; pren. skrhati ostrino problema ∙ ekspr. ob tem si bo skrhal zobe ne bo uspel // ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čŕhniti — em dov. (ŕ ȓ) ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: poslušal je, ne da bi kaj črhnil; niti besedice ni črhnil / ne upa se niti črhniti ∙ ekspr. ni črhnil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja // povedati, omeniti: glej,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobríkati se — am se nedov. (ȋ) izkazovati komu prijaznost, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ni njegova navada, da bi se dobrikal; zaman se ji dobrikaš; toliko časa se mu je dobrikal, da je privolil / pes se mi dobrika dobrikajóč se a e: pes se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrodúšen — šna o prid. (ū ȗ) ki je mirne, nerazburljive, prijazne narave: dobrodušen človek / govorila je z dobrodušnim nasmehom; dobrodušen obraz / dobrodušna šala dobrodúšno prisl.: dobrodušno spregovoriti; dobrodušno vesel značaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrohôten — tna o prid. (ó ō) ki hoče, želi dobro: mož je zelo dobrohoten / zahvaliti se za dobrohoten opomin; dobrohotne besede / spregovoriti z dobrohotnim glasom dobrohôtno prisl.: gleda ga malo karajoče, vendar dobrohotno; dobrohotno se ji smeje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dotakníti se — in dotákniti se em se dov. (ȋ á) 1. približati se tako, da pride do dotika, stika: v pozdrav se je dotaknil čepice; dotaknila se me je in me pobožala; dotakniti se rane; skakalec se je pri doskoku dotaknil tal z rokami; dotakniti se s prsti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drgetáti — ám tudi éčem nedov. (á ȃ, ẹ) 1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fórum — a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari: v zadevo je posegel višji forum; obrniti se na nižji forum; politični, sindikalni forumi; forumi revolucionarne oblasti / publ. odgovorni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gágniti — em dov. (á ȃ) 1. oglasiti se z glasom ga: gos je jezno gagnila // oglasiti se z neartikuliranim glasom: gluhonemi je v grozi pošastno gagnil / nizko še gagniti ni utegnil, takoj je bilo po njem oglasiti se, spregovoriti 2. nizko umreti: do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
