-
1 contradiction
[-ʃən]noun protislovje* * *[kɔntrədíkšən]nounprotislovje, navzkrižnost; oporekanje, ugovor; ovržba -
2 inconsistency
noun (plural inconsistencies). protislovje* * *[inkənsístənsi]nounprotislovje, neskladnost, nedoslednost; nestalnost, nestanovitnost -
3 self-contradiction
[selfkɔntrədíkšən]nounprotislovje samemu sebi, notranje protislovje -
4 antilogy
[æntílədži]nounprotislovje, kontradikcija, ugovor -
5 confliction
[kənflíkšən]nounprotislovje, nasprotje -
6 contrariety
[kɔntrəráiəti]nounnasprotje, protislovje; nezdružljivost; ovira; odpor, nasprotovanje -
7 discordance
[diskɔ:dəns]nounnesoglasje, protislovje, neskladnost; ugovor; music neuglašenost -
8 discrepancy
[di'skrepənsi]plural - discrepancies; noun(disagreement or difference.) neskladje* * *[diskrépənsi]nounrazličnost, protislovje, nedoslednost; neskladnost; razlika -
9 incoherence
noun nepovezanost* * *[inkouhíərəns]nounnepovezanost, zmedenost, neurejenost; physics inkoherenca; plural protislovje -
10 incompatibility
noun nezdružljivost* * *[ínkəmpætəbíliti]nounnezdružljivost ( with s); nestrpljivost; protislovnost, protislovje, nasprotjeAmerican juridically incompatibility of temperament — nepremagljiv odpor (vzrok za ločitev) -
11 link
[liŋk] 1. noun1) (a ring of a chain: There was a worn link in the chain and it broke; an important link in the chain of the evidence.) člen v verigi2) (anything connecting two things: His job was to act as a link between the government and the press.) vezni člen2. verb(to connect as by a link: The new train service links the suburbs with the heart of the city.) povezati- link up* * *I [liŋk]nounčlen (v verigi, tudi figuratively), vezni člen, spojka, sklep, vez; zanka (pri pletenju); enota za dolžinsko mero (7,92 inčev); technical ojnicathe missing link — manjkajoč vezni člen; vezni člen na prehodu med opico in človekomII [liŋk]1.transitive verbspojiti, povezati, sestaviti (to, with s, z; together skupaj);2.intransitive verbspojiti se, povezati seto link arms — ( with) prijeti se (koga) pod rokoto link arm in ( —ali through) another's — prijeti koga pod roko;III [liŋk]nounhistory bakla -
12 opposition
[opə'ziʃən]1) (the act of resisting or fighting against by force or argument: There is a lot of opposition to his ideas.) nasprotovanje2) (the people who are fighting or competing against: In war and business, one should always get to know one's opposition.) nasprotnik* * *[ɔpəzíšən]nounodpor, nasprotje (to); protislovje; politics nasprotna stranka, opozicija; astronomy opozicija; economy konkurenca; juridically ugovor, oporekanje -
13 repugnance, repugnancy
[ripʌgnəns, -nsi]nounodpor, antipatija, averzija; zoprnost, odvratnost, mržnja, repugnanca, gnus (for, to, against za, zoper); nezdružljivost, neskladnost, nedoslednost, protislovje ( between med, to, with z) -
14 term
[tə:m] 1. noun1) (a (usually limited) period of time: a term of imprisonment; a term of office.) doba2) (a division of a school or university year: the autumn term.) semester3) (a word or expression: Myopia is a medical term for short-sightedness.) izraz•- terms2. verb(to name or call: That kind of painting is termed `abstract'.)- in terms of* * *I [tə:m]nountermin, strokoven izraz; beseda, izraz; plural izrazi, način izražanja, govor(jenje); termin, rok, čas (doba) trajanja; commerce plačilni rok, čas dospelosti menice; plural določbe, pogoji (v pogodbi); cena; honorar; odnosi; British English kvartal, plačilni dan, termin za plačanje; juridically zasedanje, čas (sodnega) zasedanja; določeni čas posesti (zakupa, najema); British English university trimesečje, trimester; semester; mathematics člen; logic pojem; medicine obsolete menstruacija; obsolete mejnik, mejni kamen; geography skrajna, končna črta ali točkain plain terms — odkrito, naravnostnot on any terms — pod nobenimi pogoji, za nobeno cenoinclusive terms — skupaj s postrežbo, z razsvetijavoreasonable terms — pametne, sprejemljive ceneterms of delivery economy dobavni pogojito be on good (bad) terms with s.o. — biti s kom v dobrih (slabih) odnosihto be on (familiar) terms with s.o. — biti prijatelj s komto be not on speaking terms with s.o. — ne govoriti s kom, biti sprt (skregan) s komwhat are your terms? — kakšne so vaše cene? kaj zahtevate?to bring s.o. to terms — naložiti komu svoje pogojeto come to terms — popustiti, odnehatito make terms, to come to terms with s.o. — pogoditi se, sporazumeti se s komto set a term to s.o. — staviti komu terminII [tə:m]transitive verbimenovati, označevati -
15 variance
[vʌ/əriəns]nounsprememba; različnost, neskladnost, razhajanje; nesloga, spor, prepir, prerekanje, pričkanje; juridically protislovje, divergencato be at variance with — biti v protislovju z, razlikovati se od; ne se skladati (on glede); biti v sporu z
См. также в других словарях:
protislóvje — a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
antinomíja — e ž (ȋ) knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi ♦ filoz.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontradíkcija — e ž (í) knjiž. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje; protislovje: opozoril je na kontradikcije v njegovi knjigi / zašel je v kontradikcijo; biti v kontradikciji s čim ♦ filoz. odnos med dvema protislovnima pojmoma,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèukinljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) publ. neodpravljiv: neukinljivo protislovje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
paradóks — a m (ọ̑) misel, trditev, ki temelji na neskladju s splošno veljavnim, priznanim: ni mogel razumeti paradoksa, da je človeku prekratek čas lahko tudi predolg; značilen dialektični paradoks; paradoks o združitvi nezdružljivega; najti razlago za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
protiréčje — a s (ẹ̑) star. protislovje, nasprotje: protirečja v drami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
protislóven — vna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek ♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razrešíti — in razréšiti im dov. (ȋ ẹ) 1. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razrešiti uganko; razrešiti znamenja na pergamentu; kar ga je dolgo mučilo, se je razrešilo samo od sebe / hotel je razrešiti vse skrivnosti narave… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razvozláti — ám dov. (á ȃ) odstraniti vozel, vozle: razvozlati vrv / vozla ni mogel razvozlati / razvozlati klobčič // ekspr. rešiti, razrešiti: razvozlati problem, uganko; končno je razvozlal skrivnost; tudi to vprašanje se bo razvozlalo / razvozlati šifre… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ujéti — ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ á) 1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega; tekel je za tatom, pa ga ni ujel; ujeti psa; otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uteléšati — am nedov. (ẹ) 1. delati, da se kaj začne kazati na telesen, čutno zaznaven način: v svojih delih pisatelj uteleša svoje estetske nazore / folklora uteleša ljudsko teženje po lepem / ponoči so se take misli in želje utelešale v podobe in privide… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
