-
1 multiplication
[-pli-]noun (the act of multiplying numbers.) množenje* * *[məltiplikéišən]nounmathematics množenje; botany zoology razmnoževanje -
2 table
['teibl]1) (a piece of furniture consisting of a flat, horizontal surface on legs used eg to put food on at meals, or for some games: Put all the plates on the table.) miza2) (a statement of facts or figures arranged in columns etc: The results of the experiments can be seen in table 5.) tabela3) (the people sitting at a table: The whole table heard what he said.) omizje•- table linen
- tablespoon
- tablespoonful
- table tennis
- lay/set the table* * *I [téibl]nounmiza; figuratively pogrnjena miza, jed na mizi, obed, hrana; omizje, gostje; plošča (lesena itd.) z napisom; igralna miza (za biljard) itd.; tabela, tablica, popis, register; geography plató, ravno zemljišče; technical deska; architecture plošča za oblogoat table — pri mizi, pri obedutable of contents — tabela, kazalo vsebinetable of exchanges economy tabela (za preračunavanje) tečajevthe twelve tables history juridically zakoni 12 ploščthe two tables of the law religion plošči 10 božjih zapovedito be at table — biti pri mizi, pri obeduto lay on the table — parliament odgoditi, odložiti (na kasneje)these matters are on the table figuratively o teh zadevah (stvareh) se prav zdaj razpravljato learn one's tables — učiti se poštevanke, računanjato lie on the table — ležati na mizi, figuratively biti odložen (na kasneje)to set (to lay, to spread) the table — pogrniti mizoto set the whole table laughing, in a roar — spraviti vse omizje v smeh, v krohotto turn the tables figuratively spremeniti (čemu) smer, spremeniti situacijo, obrniti vloge, obrniti srečothe tables are turned — sreča se je obrnila (drugemu v prid), vloge so obrnjeneI turned the tables on him — spravil sem ga v stisko, v težave, v katere me je on hotel spravitiII [téibl]transitive verbpoložiti na mizo; vnesti v tabelo, v tabelarni pregled, v popis; načrtati, grafično prikazati, napisati, formulirati; sestaviti, izdelati rešitev; technical vključiti, vklopiti, včepiti; American politics odgoditi; marine podložiti ali ojačiti jadro; (redko) pogostiti; intransitive verb obsolete biti na hrani, obedovati ( with pri)to table a motion, a bill parliament predložiti predlog, zakonski osnutek (za razpravo)
См. также в других словарях:
poštévanka — e ž (ẹ) sistem produktov po dveh celih števil od 1 do 10: poštevanke še ne zna; učiti otroke poštevanko; podatke je povedal kot poštevanko / poštevanka števila 3; poštevanka do deset ∙ ekspr. ta stvar sodi v poštevanko knjižničarstva v začetno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naštévanka — e ž (ẹ) knjiž. poštevanka: učiti otroke naštevanko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
seštévanka — e [sǝš in seš] ž (ẹ) mat. 1. sistem seštevkov celih števil: seštevanka in poštevanka 2. tabela, v kateri so navedena števila in njihovi seštevki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
števílo — a s (í) 1. kar izraža, koliko enot kaj obsega: povedati število; zapisati število z besedo, s številko; računati s števili; majhno število; število nič; poštevanka števila tri / nizko, visoko število majhna, velika vrednost števila / dokazati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upirati podpore v tla in strop / sedel je in upiral komolce v kolena; upirati roke v boke // imeti v takem položaju, da močno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
v — [vé in vǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, v véja tudi v ja (ẹ̄; ǝ̏) triindvajseta črka slovenske abecede: napiši v; veliki V // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti v ◊ lingv. dvoustnični v; obl. V izrez izrez v obliki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véliki — a o prid. (ẹ̑) 1. določna oblika od velik: a) veliki kazalec ure; mali in veliki krožniki; zvoniti z velikim zvonom; male in velike črke; velika skakalnica; mala in velika začetnica b) pog. veliko pivo c) veliki narodi; veliki orkester… … Slovar slovenskega knjižnega jezika