-
1 orehe
Беларуска (лацінка)-рускі слоўнік і слоўнік беларускай кірыліцы > orehe
-
2 nutcracker
noun ((usually in plural) an instrument for cracking nuts open: a pair of nutcrackers.) klešče za orehe* * *[nʌtkrækə]noun(tudi plural) klešče za orehe; zoology hrestač (ptič) -
3 oreh
орехpiškav oreh - глухой (= свищеватый) орех, свистун -
4 cracker
1) (a thin crisp biscuit.) kreker2) (a small exploding firework: fire crackers.) petarda3) (a decorated paper tube, containing paper hats etc, which gives a loud crack when pulled apart.) pokalica* * *[kraekə]nounAmerican keks; pokalica, petarda, žabica; plural klešče za orehe; slang lažnivec, širokoustnež; laž -
5 knacker
[naekə]nounBritish English kupec starih ladij, hiš itd.; British English konjederec; klešče za orehe; music plural kastanjete -
6 nut
1) (a fruit consisting of a single seed in a hard shell: a hazel-nut; a walnut.) oreh2) (a small round piece of metal with a hole through it, for screwing on the end of a bolt to hold pieces of wood, metal etc together: a nut and bolt.) matica vijaka•- nutty- nutcracker
- nutshell
- in a nutshell* * *I [nət]nounbotany oreh, lešniktechnical matica vijaka, pesto kolesa, luknja za ključavnico; economy plural kockovec (premog); figuratively trd oreh; slang glava, buča; slang gizdalin; slang plural nor; slang to be nuts — biti nor, biti neumenslang to be nuts to ( —ali for) — noro komu ugajati, biti užitek za kogaslang to be (dead) nuts on — biti nor na kaj, biti noro zaljubljenslang not for nuts — sploh ne, nikakorslang to go nuts — priti ob pamet, ponoretislang to drive s.o. nuts — spraviti koga ob pametslang off one's nut — ob pamet, norfiguratively a hard nut to crack — trd oreha tough nut — svojeglavec, trda bučaII [nət]intransitive verbnabirati orehe (lešnike) -
7 nutting
-
8 shell
[ʃel] 1. noun1) (the hard outer covering of a shellfish, egg, nut etc: an eggshell; A tortoise can pull its head and legs under its shell.) lupina2) (an outer covering or framework: After the fire, all that was left was the burned-out shell of the building.) ogrodje3) (a metal case filled with explosives and fired from a gun etc: A shell exploded right beside him.) granata2. verb1) (to remove from its shell or pod: You have to shell peas before eating them.) oluščiti2) (to fire explosive shells at: The army shelled the enemy mercilessly.) bombardirati•- come out of one's shell
- shell out* * *I [šel]nounlupina (jajca, oreha, sadja, živali), skorja, luščina, strok; želvin oklep, polževa hišica, školjka, pokrovka krila pri žuželkah; notranja (svinčena) krsta; nedokončana hiša (ladja), ogrodje; military topovska granata, mina (metalca min), American naboj; raketa; tulec (izstrelka); lahek tekmovalni čoln; figuratively zadržanost, zaprtost, odljudnost; figuratively zunanjost, zunanja podoba, zunanji sijaj; poetically music lirain the shell — še neizvaljen, še v razvojuheavy shell military težka granatato come out of one's shell figuratively osvoboditi se odljudnosti, postati bolj družaben (manj plašen, rezerviran, samotarski)to retire into one's shell — zapreti se vase, umolknitiII [šel]transitive verb(o)lupiti, (o)luščiti, odstraniti lupino, skorjo; prekriti s školjkami, z oklepom, z lupino; military bombardirati, obsipati z izstrelki (granatami, minami)to shell nuts — tolči, treti orehe; intransitive verb izpasti (o semenu) -
9 гарэх
-
10 арэх
См. также в других словарях:
ôreh — éha m (ó ẹ) listnato drevo z močnimi vejami ali njegov koščičasti sad: tolči, treti orehe; lupiti orehe odstranjevati zeleno lupino; drobni, piškavi orehi / dodati za oreh masla / klešče za orehe / pog. omara iz oreha orehovega lesa ∙ smejal se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strésati — am nedov. (ẹ) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: konj stresa grivo; stresati hruško, jablano; šipe so se stresale od grmenja; vihar se zaganja v kočo, da se kar stresa / stresal ga je, da bi ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tréti — trèm tudi tárem nedov., trì tríte; tŕl (ẹ ȅ, á) 1. s silo, pritiskom delati, da kaj ni več celo: treti jajca, lešnike, orehe; treti s kleščami, z zobmi / mučili so ga, mu trli kosti; lončena posoda se rada tre / treti sol v možnarju drobiti /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
delíti — ím nedov. (ȋ í) 1. iz celote delati, napravljati dele: jarek deli njivo na dva dela; deliti na pet delov; zavesa deli sobo v dva prostora / dobiček sta pošteno delila / deliti ljudi na dobre in slabe 2. nav. ekspr. od večje količine dajati po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drobílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. drobilni stroj: drobilec cel dan melje kamenje; dobili so nove drobilce in viličarje / drobilec za orehe drobilka 2. delavec, ki drobi: drobilec premoga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drobílka — e ž (ȋ) gospodinjska priprava za mletje, drobljenje: zmleti orehe v drobilki; mesoreznice, drobilke in mlinčki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grísti — grízem nedov. (í) 1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe; nič ne grize, kar celo požira; težko grize, ker ima slabe zobe // zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iztrésati — am nedov. (ẹ) 1. s tresenjem spravljati iz česa: iztresati moko; iztresati orehe iz vreče // s tresenjem delati, da v čem ne bi bilo več določene stvari, vsebine: iztresati vreče; pren., ekspr. iztresal je svojo torbo z novicami 2. ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jêdrce — tudi jédrce a s (ē; ẹ̄) notranji, užitni del nekaterih sadov, ki imajo trdo, olesenelo lupino: izbirati jedrca iz luščin; tolči orehe in luščiti jedrca; zmleti, zrezati jedrca; lešnikova, mandeljnova, orehova jedrca / bučna, sončnična jedrca ◊… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jêdro — a s (é) 1. notranji del semena: pregriznila je zrno, jedro je bilo že trdo; jedro in lupina / redko tolkla sta orehe in jedla jedra jedrca; pren. Poznam nekaj njegovih kolegov, povsem praznih ljudi, brez čustev in fantazije. Sama lupina brez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kàkor — prisl. (ȁ) s členkom izraža poljubnost načina: na tisoče jih je bilo ustreljenih ali kakor že drugače pobitih; ta beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi vez. (ȁ) I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako … Slovar slovenskega knjižnega jezika