Перевод: со всех языков на словенский

со словенского на все языки

odpustiti

См. также в других словарях:

  • odpustíti — ím dov., odpústil (ȋ í) 1. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: ali ji boš kdaj odpustil; odpustil mu je žalitev; ni ji mogel odpustiti vsega; odpustila sta si in se objela / kot… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bŕcniti — em dov. (ŕ ȓ) 1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne 2. odstraniti kaj s sunkom noge:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • celó — prisl. (ọ̑) 1. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: prepirali so se in celo stepli; izvoz je celo večji od lanskega; morda bi bilo celo dobro, da ga obiščeš; to je huda pijača, celo za krepkega moža; celo po smrti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • délavec — vca m (ẹ) 1. kdor poklicno opravlja kako fizično delo: njegov oče je delavec; najeti, odpustiti delavca; cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec; brezposeln, sezonski delavec; kvalificiran delavec; mezdni delavec; ročni delavec; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • délo — a s (ẹ) 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gréh — a m (ẹ) 1. rel. kršitev božje ali cerkvene zapovedi: krasti je greh; kesati, spovedati se grehov; delati grehe; odpustiti grehe; pokoriti se za grehe; velik greh; greh proti šesti božji zapovedi / izvirni greh; mali greh; smrtni greh kršitev… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpréti — prèm dov., izpŕl (ẹ ȅ) v kapitalizmu začasno odpustiti z dela stavkajoče delavce: izpreti delavce iz tovarne …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naméščenec — nca m (ẹ̑) v nekaterih državah kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti nameščenca; delavci in nameščenci / vodilni nameščenci …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèodpustljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje // ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda nèodpustljívo prisl.: igrali so neodpustljivo slabo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèodstavljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da, ne sme odstaviti, odpustiti: sodniki so bili neodstavljivi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèzvestôba — e ž (ȅ ó) kar je nasprotno, drugačno od zvestobe: zakonska nezvestoba; nezvestoba v ljubezni; merila o zvestobi in nezvestobi / odpustiti možu nezvestobo / ekspr. poslovna nezvestoba kršitev obveznosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка:
Нажмите правой клавишей мыши и выберите «Копировать ссылку»