-
1 spring
[spriŋ] 1. past tense - sprang; verb1) (to jump, leap or move swiftly (usually upwards): She sprang into the boat.)2) (to arise or result from: His bravery springs from his love of adventure.)3) (to (cause a trap to) close violently: The trap must have sprung when the hare stepped in it.)2. noun1) (a coil of wire or other similar device which can be compressed or squeezed down but returns to its original shape when released: a watch-spring; the springs in a chair.) vzmet2) (the season of the year between winter and summer when plants begin to flower or grow leaves: Spring is my favourite season.) pomlad3) (a leap or sudden movement: The lion made a sudden spring on its prey.) skok4) (the ability to stretch and spring back again: There's not a lot of spring in this old trampoline.) prožnost5) (a small stream flowing out from the ground.) izvir•- springy- springiness
- sprung
- springboard
- spring cleaning
- springtime
- spring up* * *I [spriŋ]1.nounpomlad (tudi figuratively)the spring of life — mladost;2.adjectivespomladanskiII [spriŋ]1.nounskok, odskok; zalet; technical vzmet, pero; elastičnost, prožnost; figuratively duševna prožnost, energija; figuratively impulz, podnet, spodbuda, nagib, motiv, povod; vir, izvir, studenec; plural čas plime; figuratively izvor, poreklo; začetek; razpoka, reža (v lesu); zvitost, zvijanje (deske, grede); obsolete jutranji svit, svitanjeair spring — pnevmatična vzmet (zavora, blažilnik tresenja ali udarcev)day-spring poetically svitanje, svithot springs — topli izviri, toplicemineral springs — slatinski, mineralni izviri (vrelci)spring bed, spring mattress — vzmetna postelja, vzmetna žimnicathe spring has gone out of his step figuratively njegova hoja je izgubila svojo elastičnostto rise with a spring — naglo vstati, skočitito stand up with a spring — planiti kvišku, skočiti na nogeto take a spring — vzeti zalet, skočiti;2.adjectiveelastičen, prožen; vzmetni; (od)skočen; zagonskiIII [spriŋ]1.intransitive verbskočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati ( into kaj), hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati ( from iz); nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti; figuratively priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu); military eksplodirati (o mini); veterinary biti brej, brejiti; obsolete daniti se, svitati se;2.transitive verbsprožiti; hunting dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet); technical opremiti z vzmetmi; British English colloquially "olajšati" koga ( for a quid za funt); figuratively nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)to be sprung slang biti vinjen, pijanto spring to attention military skočiti v pozorto spring to s.o.'s assistance — priskočiti komu na pomočto spring a covey of partridges — dvigniti, preplašiti jato jerebicto spring to the eyes figuratively v oči pastito spring a mine upon s.o. figuratively presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišohe sprang another three shillings, and I accepted — ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejelto spring a surprise on s.o. — presenetiti koga, pripraviti komu presenečenjethe tears sprang to her eyes — solze so ji stopile v oči, so jo oblilewhere did you spring from? — od kod si se pa (ti) vzel?; -
2 unawares
[ʌnəwʌ/əz]adverbnenadoma, nepričakovano; neopazno; pomotoma, po pomoti, po nepazljivosti; nevedé, nehoté, nenamernoto come upon s.o. unawares — nepričakovano naleteti na kogaat unawares — iznenada, nepričakovano, presenetljivo -
3 all
[o:l] 1. adjective, pronoun1) (the whole (of): He ate all the cake; He has spent all of his money.) ves2) (every one (of a group) when taken together: They were all present; All men are equal.) vsi2. adverb1) (entirely: all alone; dressed all in white.) čisto, popolnoma2) ((with the) much; even: Your low pay is all the more reason to find a new job; I feel all the better for a shower.) (toliko) bolj•- all-out
- all-round
- all-rounder
- all-terrain vehicle
- all along
- all at once
- all in
- all in all
- all over
- all right
- in all* * *I [ɔ:l]adjectivecel, ves, celotenall very cushy — udoben, prijetento be on all fours with s.o. — povsem se s kom strinjatiII [ɔ:l]adverbpopolnoma, čisto, docela, povsemall abroad — daleč razširjen, na širokoall along — nenehno, ves časall along of — zaradi, spričoall anyhow — nemarno, površnoall at once — nenadoma, nepričakovanoall right — v redu, dobro, prav, strinjam seall round — vse naokrog; figuratively vseall of a sudden — nenadoma, nepričakovanoIII [ɔ:l]nounvsi, vse, celotaabove all — predvsem, v prvi vrstiafter all — končno, navsezadnjeall along of — zaradi, spričobefore all — predvsem, v prvi vrstiall but — skoraj, domalafirst of all — v prvi vrsti, predvsemall the go — trenutno zelo priljubljen, modenfor good and all — končnoveljavno, za vselejall in — ves izmučen, utrujennot at all — sploh ne; prosim (kot odgovor na "thank you")all one — vseeno, enako; istoall over o.s. — domišljav; ves srečenall over the shop — v neredu, razmetanoto be struck ( —ali knocked) all on a heap — biti zelo presenečen, prepadenall talk and no cider — prazne marnje, besedičenje, čenčeall's well that ends well — konec dober, vse dobrowhen all is done — končno, na koncu koncev -
4 descend
[di'send]1) (to go or climb down from a higher place or position: He descended the staircase.) spustiti se2) (to slope downwards: The hills descend to the sea.) spuščati se3) ((with on) to make a sudden attack on: The soldiers descended on the helpless villagers.) planiti•- descent
- be descended from* * *[disénd]1.intransitive verbspustiti, spuščati se, navzdol iti, sestopiti, padati; izhajati, biti po rodu; biti nagnjen; ( upon) planiti, navaliti; podedovati; ponižati se; figuratively nepričakovano obiskati; astronomy proti jugu se pomikati (zvezde);2.transitive verbspuščati seto be descended from — izvirati, izhajati, biti po rodu izto descend to s.o. — dobiti kot dediščinoto descend (up)on s.o. — nepričakovano koga napasti -
5 at
[æt]( showing)1) (position: They are not at home; She lives at 33 Forest Road) v, na2) (direction: He looked at her; She shouted at the boys.) na, proti3) (time: He arrived at ten o'clock; The children came at the sound of the bell.) ob4) (state or occupation: The countries are at war; She is at work.) v, na5) (pace or speed: He drove at 120 kilometres per hour.) na6) (cost: bread at $1.20 a loaf.) po•- at all* * *[æt, ət]prepositionob, pri, zraven; proti, k, v, na; zato aim at s.th. — meriti na kajall at once — nenadoma, nepričakovano, ko strela z jasnega nebato be at s.th. — ukvarjati se s čimat the bottom — na dnu, spodajto receive s.th. at s.o.'s hands — dobiti kaj od kogato be hard at s.th. — naporno delati, truditi se s čimto laugh at s.o. — posmehovati se komuat loggerheads — v sporu, sprtat most — največ, kvečjemunot at all — sploh ne; prosim (kot odgovor na thank you)at one — složno, sporazumnoat school — v šoli, pri poukuat sight — na pogled, po videzuat stake — v nevarnosti, na kockiat that — vrh tega, poleg tega; kljub temuwhat are you at? — kaj počneš? -
6 bang
[bæŋ] 1. noun1) (a sudden loud noise: The door shut with a bang.) tlesk, loputanje2) (a blow or knock: a bang on the head from a falling branch.) (močan) udarec2. verb1) (to close with a sudden loud noise: He banged the door.) zaloputniti2) (to hit or strike violently, often making a loud noise: The child banged his drum; He banged the book down angrily on the table.) treščiti3) (to make a sudden loud noise: We could hear the fireworks banging in the distance.) počiti•- banger* * *I [bæŋ]1.transitive verbglasno udariti; loputati, zaloputniti; tolči; bobnati; znižati cene; slang prekašati, presegati;2.intransitive verbrazpočiti se, eksplodirati; zaloputniti seto bang something into s.o.'s head — vtepsti komu v glavoto bang s.o. on the head — lopniti koga po glavito bang against s.th. — butniti ob kajII [bæŋ]nounudarec, pok, tresk; deška frizuracolloquially to go over with a bang — sijajno opravitiIII [bæŋ]adverbnepričakovano, nenadoma; natanko; naravnostto go bang — razpočiti se, eksplodiratiIV [bæŋ]interjectionbum!, tresk!Vsee bhang -
7 beat up
(to punch, kick or hit (a person) severely and repeatedly: He beat up an old lady.) namlatiti* * *transitive verb & intransitive verb napasti; preiskati, pretakniti; ( against) nautical jadrati proti vetrubeat up the quarters of s.o. — nepričakovano koga obiskati -
8 blow in
intransitive verb pihati v kaj; slang priti nepričakovano na obisk; American slang zapravljati -
9 bob up
intransitive verb colloquially nepričakovano se prikazati -
10 bonanza
(a sudden increase (in profits etc): Shop keepers in seaside towns enjoy a bonanza in hot summers.) cvetoča trgovina, zlata jama* * *[bənaenzə]nounlepo vreme; colloquially bogata zlata žila; nepričakovano bogastvo -
11 bounce
1. verb1) (to (cause to) spring or jump back from a solid surface.) odskočiti, odbiti (se)2) ((of a cheque) to be sent back unpaid, because of lack of money in a bank account.) biti zavrnjen (zaradi nepokritosti)2. noun1) ((of a ball etc) an act of springing back: With one bounce the ball went over the net.) skok, sunek2) (energy: She has a lot of bounce.) elan•- bouncing* * *I [bauns]1.intransitive verbposkočiti, odbi(ja)ti se, premetavati se; ( into) pripoditi se; ( out of) planiti iz; ( about) poskakovati; figuratively šopiriti, bahati se;2.transitive verbprisiliti, pripraviti koga do česa; American slang spoditi, odklonitiII [bauns]nounskok; sunek; bahavost; bahanje; nesramna laž; American slang odpovedIII [bauns]adverbnenadoma, nepričakovano -
12 bump
1. verb(to knock or strike (something): She bumped into me; I bumped my head against the ceiling.) trčiti (v/ob)2. noun1) ((the sound of) a blow or knock: We heard a loud bump.) udarec2) (a swelling or raised part: a bump on the head; This road is full of bumps.) buška; izboklina•- bumper3. adjective(excellent in some way, especially by being large: a bumper crop.) izjemen- bumpy- bump into
- bump of* * *I [bʌmp]nounudarec, sunek; oteklina, bula; izbočenost, izboklina; talent, dar; plural zračne luknjenot to have the bump for s.th. — ne imeti daru za kajII [bʌmp]1.transitive verbudariti, treščiti, močno suniti, zadeti, raniti; prehiteti (čoln pri tekmi); American slang obstreljevati;2.intransitive verb(against, on) zaleteti se; suvati; drdrati (voz); bukati (kot bukač); ( from) izrinitito bump off American slang nasilno odstraniti, ubitiIII [bʌmp]adverbnenadoma, nepričakovano -
13 burst out
intransitive verb izbruhniti, nepričakovano se prikazatiburst out with — zagovoriti se, izblekniti -
14 catapult
1. noun((American slingshot) a small forked stick with an elastic string fixed to the two prongs for firing small stones etc, usually used by children.) frača2. verb(to throw violently: The driver was catapulted through the windscreen when his car hit the wall.) vreči* * *[kaetəpʌlt]1.nounfrača, katapult;2.transitive verbs fračo streljati; zagnati; figuratively nepričakovano spraviti v nov položaj -
15 cloud
1.1) (a mass of tiny drops of water floating in the sky: white clouds in a blue sky; The hills were hidden in cloud.) oblak2) (a great number or quantity of anything small moving together: a cloud of flies.) oblak, roj3) (something causing fear, depression etc: a cloud of sadness.) senca2. verb1) ((often with over) to become cloudy: The sky clouded over and it began to rain.) pooblačiti se2) (to (cause to) become blurred or not clear: Her eyes were clouded with tears.) zamegliti se3) (to (cause to) become gloomy or troubled: His face clouded at the unhappy news.) stemniti se•- cloudy
- cloudburst
- under a cloud* * *I [klaud]nounoblak, megla, para; temna lisa, madež; motnost; figuratively mrak, tema, senca; množica, roj; nesreča; plural višje sfere, neboto drop from the clouds — nepričakovano se prikazati, z neba pastiunder a cloud — pod sumom, na slabem glasu; v težavah, brez denarjaa cloud on one's brow — mrk, namrgodenII [klaud]1.transitive verbzatemniti, z oblaki pokriti; zamegliti, skaliti, moarirati;2.intransitive verb(over, up); pooblačiti se, potemneti; skaliti se, zamegliti se -
16 descent
[-t]1) (the act of descending: The descent of the hill was quickly completed.) sestop2) (a slope: That is a steep descent.) pobočje3) (family; ancestry: She is of royal descent.) rod* * *[disént]nounsestop, spust; izkrcanje sovražnika; pobočje, strmina; podedovanje; izvor, rod, pokolenjeto make a descent — izkrcati se, nepričakovano napasti -
17 drop in
(to arrive informally to visit someone: Do drop in (on me) if you happen to be passing!) oglasiti se (pri kom)* * *intransitive verb (at ali on, upon) oglasiti se, nepričakovano obiskati -
18 expectation
[ekspek-]1) (the state of expecting: In expectation of a wage increase, he bought a washing-machine.) pričakovanje2) (what is expected: He failed his exam, contrary to expectation(s); Did the concert come up to your expectations?) pričakovanje* * *[ekspektéišən]nounpričakovanje; upanje na dediščino; slutnja, domneva, verjetnostto answer ( —ali meet, come up to) one's expectation(s) — izpolniti, kar smo pričakovalito fall short of ( —ali not to come up to) one's expectation(s) — razočarati, ne izpolniti pričakovanja -
19 eye
1. noun1) (the part of the body with which one sees: Open your eyes; She has blue eyes.) oko2) (anything like or suggesting an eye, eg the hole in a needle, the loop or ring into which a hook connects etc.) odprtina, luknja, uho3) (a talent for noticing and judging a particular type of thing: She has an eye for detail/colour/beauty.) oko2. verb(to look at, observe: The boys were eyeing the girls at the dance; The thief eyed the policeman warily.) opazovati- eyeball- eyebrow
- eye-catching
- eyelash
- eyelet
- eyelid
- eye-opener
- eye-piece
- eyeshadow
- eyesight
- eyesore
- eye-witness
- before/under one's very eyes
- be up to the eyes in
- close one's eyes to
- in the eyes of
- keep an eye on
- lay/set eyes on
- raise one's eyebrows
- see eye to eye
- with an eye to something
- with one's eyes open* * *I [ai]nounoko; vid; pogled; vidik; popek; ušesce (npr. šivanke); zankica; luknja (v kruhu, siru); figuratively namera; blesk diamanta; središče; American slang vohunblack eye — modrica, American porazby the eye — na oko, po videzuto cast sheep's eyes at s.o. — zaljubljeno koga gledatito clap an eye at s.o. — zagledati kogato catch the eyes of s.o. — s pogledom koga opozoritito close one's eyes to s.th. — zapirati oči pred čimto come to the eye of s.o. — pojaviti se pred komcolloquially to do in the eye — oslepariti, ukanitieasy on the eye — čeden, prijetento give an eye to — pogledati, popazitito have eyes at the back of one's head — imeti povsod oči, biti bisterto have an eye to s.th. — paziti na kajto keep one's weather eye open — oprezovati, budno pazitito make eyes at s.o. — spogledovati se s komto make s.o. open his eyes — hudo koga presenetitimy eye! — presneto!quick eye — oster vid, dar opazovanjamilitary eyes right! (left!, front!) — desno (levo, naravnost) glej!slang in a pig's eye — nikdardo you see any green in my eye? — mar res misliš, da sem tako neumen, da bi ti verjel?to see eye to eye with s.o. — popolnoma se strinjatito throw dust in the eyes of s.o. — vreči komu pesek v oči, slepiti gaII [ai]transitive verbgledati, opazovatito eye s.o. over, to eye s.o. head to foot — premeriti koga z očmi -
20 fall among
intransitive verb nepričakovano se prikazati
См. также в других словарях:
nèpričakován — a o prid. (ȅ á) 1. ki ni pričakovan: prišli so nepričakovani gostje / nepričakovan dogodek; nastopile so nepričakovane ovire, težave; nepričakovana zmaga; na nepričakovano vprašanje ni znal odgovoriti / redko kadar sem se oglasil tam, sem bil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nahítro — in na hítro prisl. (ȋ) izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: ko je šla mimo, ga je nahitro pogledala; nahitro pojesti // izraža, da se dejanje zgodi nepričakovano ali v nepričakovano kratkem času: nahitro se odločiti, poročiti; nahitro… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naletéti — ím dov., nalêtel (ẹ í) 1. v zvezi z na nehote, navadno nepričakovano srečati, najti koga: v mestu je naletel na prijatelja; celo tam smo naleteli na Slovenca / na take ljudi še nisem naletel // nehote, navadno nepričakovano priti do česa, najti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obogatéti — ím dov. (ẹ í) postati bogat: v mestu je obogatel; obogateti z delom, kupčevanjem; hitro, nepričakovano obogateti ∙ ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. čez noč je obogatel naenkrat, nepričakovano obogatèl in … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poskrbéti — ím dov. (ẹ í) 1. navadno v zvezi z za z aktivnostjo omogočiti a) uresničitev, normalen potek česa: poskrbeti moraš za red; poskrbel bom za varno pot / poskrbel bom, da bo dolg poravnan; ekspr. bom že poskrbel, da boš kaznovan / poskrbeti je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
presenéčenje — a s (ẹ̑) ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja: ni skrival presenečenja, ko ga je zagledal med poslušalci; od presenečenja je obstal; novico je sprejel s presenečenjem; neprijetno, prijetno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tlà — tál [tau̯ in tal] s mn., mest. tléh, or. tlémi tudi tlí (ȁ á) 1. površina, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: tla se majejo, tresejo; tla so se pod težkim bremenom udrla; plavalec je začutil tla pod nogami dno; krilo ji sega do tal; žoga se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tréščiti — im dov. (é ẹ̑) 1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrát — ú in a m, mn. vratóvi (ȃ) 1. del telesa, ki povezuje glavo s trupom: vrat ga boli; oviti vrat s šalom; do vratu zabresti v vodo; dati, obesiti si ogrlico okrog vratu; stisniti, zgrabiti koga za vrat; na vratu ima bulo; debel, dolg, vitek vrat;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaskočíti — skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev: žrebec zaskoči kobilo / vulg. zaskočiti žensko 2. star. nepričakovano komu zastaviti pot, napasti koga: v gozdu ga zaskočijo razbojniki; zaskočiti sovražno vojsko … Slovar slovenskega knjižnega jezika