-
1 molar
['məulə](a back tooth which is used for grinding food.) kočnik* * *I [móulə]1.adjectivemeljoč, ki melje;2.nounkočnik (zob)II [móulə]adjectivephysics masoven; chemistry molaren -
2 back-tooth
[baektu:m]nounkočnik -
3 cheek-tooth
[čí:ktu:m]nounanatomy kočnik -
4 grinder
noun (a person or machine that grinds: a coffee-grinder.) drobilec* * *[gráində]nounbrusač; brusilnik; anatomy kočnik; slang inštruktor; gulež; familiarly plural zobje -
5 tooth
[tu:Ɵ]plural - teeth; noun1) (any of the hard, bone-like objects that grow in the mouth and are used for biting and chewing: He has had a tooth out at the dentist's.)2) (something that looks or acts like a tooth: the teeth of a comb/saw.)•- teethe- toothed
- toothless
- toothy
- toothache
- toothbrush
- toothpaste
- toothpick
- be
- get long in the tooth
- a fine-tooth comb
- a sweet tooth
- tooth and nail* * *I [tu:m, ti:m]noun(plural teeth) zob; tech zob (žage, glavnika itd.); zob kolesa; konica; kavelj; parožek; figuratively nagnjenje, posebna ljubezen (do)tooth and nail figuratively z vso močjo; neizprosnoby the skin of one's teeth figuratively za las, komaj še (uiti)in the teeth of — kljub, navzlic; protifrom the teeth outward figuratively površnoartificial tooth, false tooth — umeten zobcorner (dog, eye, laniary) tooth — podočnikincisor (incision, cutting) tooth — sekalec (zob)to cast s.th. in s.o.'s teeth — komu kaj v zobe (v obraz) vreči; očitatito cut one's eye-teeth figuratively začeti spoznavati življenjeto draw s.o.'s teeth figuratively pristriči komu krila, napraviti koga neškodljivegato fight (to struggle) tooth and nail — boriti se z vsemi močmi (zagrizeno, nepopustljivo)to get one's teeth into s.th. — zagristi se v kaj; trmasto (nepopustljivo) se česa lotitito have a sweet tooth — biti sladkosneden, rad imeti sladkarijeto lie in one's teeth — v obraz lagati; nesramno, predrzno lagatithis set my teeth on edge — zaskominalo me je ob tem; to me je razburilo (ozlovoljilo)to take the bit between one's teeth figuratively postati trmoglav; upreti se; osamosvojiti seII [tu:m]transitive verbnazobčati, ozobiti ( a saw žago); opremiti z zobmi; gristi, žvečititoothed wheel — zobato kolo; intransitive verb technical prije(ma)ti z zobci (o zobatih kolesih) -
6 tricuspid
[traikʌspid]1.adjectivetrizob;2.nounkočnik (zob)
См. также в других словарях:
kóčnik — a m (ọ̄) zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane: manjkata mu dva kočnika; otroku že raste kočnik ♦ anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
melják — a m (á) anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti; kočnik: korenine meljakov ◊ agr. močnati del zrna; zool. zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane; kočnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
molár — ja m (ȃ) anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti; kočnik: korenine molarjev ♦ zool. zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane; kočnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grbáč — a m (á) zool. kočnik za lomilcem pri zvereh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóčnjak — tudi kočnják a m (ọ̄; á) star. kočnik: zlomil se mu je kočnjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kótnik — a m (ọ̑) 1. teh. navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L: zaščititi vogle zidov s kotniki / enakokraki kotnik // naprava, podobna črki L, za določanje pravih kotov: preveriti prave kote s kotnikom 2. nar. kočnik: ima še nekaj gnilih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotnják — a m (á) 1. agr. kotni plug: orati s kotnjakom 2. nar. vzhodno kočnik: boleli so ga gnili kotnjaki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lomílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec v kamnolomu, ki lomi kamenje: težko delo lomilcev 2. teh. priprava ali del priprave za lomljenje: namestiti lomilec; jeklen lomilec ◊ zool. kočnik med vrzeljakom in meljakom pri zvereh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meljáč — a m (á) redko kočnik: korenina meljača … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sedmíca — e ž (í) 1. pog. številka sedem: obkrožiti sedmico / na tej progi vozi sedmica tramvaj, avtobus številka sedem ∙ žarg., med. izpuliti sedmico predzadnji kočnik 2. igralna karta s sedmimi znaki: križeva sedmica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šestíca — e ž (í) 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest ∙ žarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
