gliva

См. также в других словарях:

• glíva — e ž (í) 1. nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glive se uvrščajo med nižje rastline / gliva zajedavka ♦ biol. gliva cepljivka bakterija; gliva kvasovka 2. star. goba: strupene, užitne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• Питание грибов — ? Грибы Разнообразие царства грибов Научная классификация Надцарство: Эукариоты Царство: Грибы …   Википедия

• Размножение грибов — ? Грибы Разнообразие царства грибов Научная классификация Надцарство: Эукариоты Царство: Грибы …   Википедия

• μύκητας — ο (ΑΜ μύκης, ητος, κατά τον Ησύχ. γεν. και μύκου, ιων. τ. γεν. μύκεω) το μανιτάρι, δηλ., κατά τον σύγχρονο ορισμό του, το ορατό ομπρελόμορφο αναπαραγωγικό τμήμα που φέρει τα σπόρια ορισμένων ειδών τής τάξης αγαρικώδη τών βασιδιομυκήτων νεοελλ.… …   Dictionary of Greek

• gljive — gljȉve ž mn <N gljȉva, G mn gljȋvā> DEFINICIJA bot. 1. heterotrofne biljke steljnjače (Fungi), tvore posebno carstvo živih bića (između biljaka i životinja), niži organizmi bez pravih biljnih organa (lišća, cvijeća ili zelenila),… …   Hrvatski jezični portal

• cepljívka — e ž (ȋ) nav. mn., biol., navadno v zvezi z gliva enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo; bakterija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• črêslov — tudi čréslov a o prid. (é; ẹ) nanašajoč se na čreslo: čreslovo strojilo ♦ bot. čreslov cvet sluzasta gliva, ki tvori rumene krpaste prevleke po čreslu, Fuligo varians; kem. čreslova kislina organska kislina, ki se tvori med strojenjem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• kàdar — stil. kadàr vez. (ȁ; ȁ) 1. v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: naj me obišče, kadar hoče; ekspr. bila sta skupaj, kadar in kjer sta mogla / kadar je treba cementa, ga ni; kadar koli ga sreča …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• plesnívka — e ž (ȋ) nav. mn., bot. gliva z micelijem, rastočim na površini: delovanje plesnivk; plesnivke in kvasovke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• skúpen — pna o prid. (ū) 1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom; skupen obisk razstave; hodili so na skupne sprehode; navajati otroke na individualno in skupno igro; druži jih skupno delo; gostje so imeli skupno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika