-
1 allow
1) (not to forbid or prevent: He allowed me to enter; Playing football in the street is not allowed.) dovoliti2) ((with for) to take into consideration when judging or deciding: These figures allow for price rises.) upoštevati3) (to give, especially for a particular purpose or regularly: His father allows him too much money.) dajati•- make allowance for* * *[əláu]transitive verbdovoliti, dopustiti, omogočiti, odobriti; popustiti; upoštevati; American ( that da) trditi, izjavitiallow me! — dovolite!to allow for transitive verb upoštevatiallowing for — upoštevajoč, če upoštevamoallow of transitive verb American colloquially dopuščati -
2 excuse
1. [ik'skju:z] verb1) (to forgive or pardon: Excuse me - can you tell me the time?; I'll excuse your carelessness this time.) oprostiti2) (to free (someone) from a task, duty etc: May I be excused from writing this essay?) opravičiti2. [ik'skju:s] noun(a reason (given by oneself) for being excused, or a reason for excusing: He has no excuse for being so late.) opravičilo* * *I [ikskjú:z]transitive verb(from, for) opravičiti, oprostiti, spregledatiexcuse me — dovolite, z dovoljenjem; opravičite meI beg to be excused — prosim, da me opravičiteII [ikskjú:s]nounopravičilo, oproščenje, spregledto make ( —ali offer) an excuse — opravičiti, opravičevati se -
3 remark
1. noun(a comment; something said: The chairman made a few remarks, then introduced the speaker.) pripomba2. verb(to say; to comment: `She's a good-looking girl,' he remarked; He remarked that she was good-looking; He remarked on her good looks.) pripomniti- remarkably* * *I [rimá:k]nounopazka, opomba, pripomba; komentar; kritika; upoštevanjeworthy of remark — vreden pozornosti (upoštevanja), omembe vredento make a remark — pripomniti, rečidid he make any remark on it? — je imel (on) kako pripombo glede tega?it did not escape his remark — to ni ušlo njegovi pozornosti, ni ostalo pri njem neopaženoII [rimá:k]transitive verbopaziti, zaznati; pripomniti, komentirati, kritizirati; opozoriti (na); intransitive verb izreči svojo sodbo (on, upon na), dati svoje pripombe, pojasniti, povedati svoje stališče (on, upon o, gledé)to remark on s.th. — omeniti kajallow me to remark that it is getting late — dovolite, da vas opozorim, da je že pozno -
4 venture
['ven ə] 1. noun(an undertaking or scheme that involves some risk: his latest business venture.) podvig2. verb1) (to dare to go: Every day the child ventured further into the forest.) drzniti si2) (to dare (to do (something), especially to say (something)): He ventured to kiss her hand; I ventured (to remark) that her skirt was too short.) drzniti si3) (to risk: He decided to venture all his money on the scheme.) tvegati* * *I [vénčə]noundrzno, tvegano dejanje, drznost, riziko, tveganost; smel podvig, pustolovščina, avantura; stavljenje na kocko; komercialna špekulacija; obsolete srečen slučaj, srečaat a venture — na slepo (srečo); po grobi ocenitvihe is not a man to undertake any venture — on ni človek, ki bi se spuščal v kakršnokoli tveganjehe has lost all his ventures — izgubil je vse, kar je angažiral (v posle)II [vénčə]transitive verbupati si, drzniti se; odločiti se (on za); drzniti se napraviti; izraziti, dovoliti si; tvegati, riskirati, staviti na kocko; (redko) zanesti se na, prepustiti slučaju; špekulirati; intransitive verb upati si, prevzeti rizikoto venture away — upati si oditi (se oddaljiti, se umakniti) ( from od)I venture to say that... — upam si reči, da...may I venture to ask you? — vas smem vprašati?nothing venture, nothing have — kdor nič ne tvega, nič nimanever venture to oppose him — nikoli si ne dovolite, da bi mu ugovarjali
См. также в других словарях:
dovolíti — vólim dov. (ȋ ọ) 1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje ∙ preveč dovoli otroku je preveč… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čestítati — am dov. in nedov. (ȋ) izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi; čestitati za poroko; dovolite, da vam iskreno čestitam; pismeno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / neustalj. čestitati na ozdravljenju ∙ ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
préj — prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času, hitreje a) kot ponavadi: včeraj je prišel prej na delo; ravno prej sem ga srečal; ekspr. danes zvečer pridi malo prej / bodi kako uro prej na postaji; ob sedmih, če ne prej, bom doma;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sedàj — [tudi sǝd] prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku; zdaj: sedaj ne utegnem, pridi pozneje / do sedaj je vedno molčala dozdaj; od sedaj naprej bo vse drugače odzdaj / za sedaj je glavna ovira odpravljena zazdaj; elipt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ví — vé vé zaim., vàs, vàm, vàs, vàs, vámi (ȋ ẹ̑) 1. izraža skupino oseb, ki jih govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi; vi ste zdaj še na … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdàj — prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku: zdaj si ti na vrsti; ura je zdaj točno deset; zdaj nimam časa, pridi pozneje; prav zdaj govorijo o tebi / zdaj je vsega konec; zdaj je priložnost, da te seznanim z njo / do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
