-
1 beg
[beɡ] 1. past tense, past participle - begged; verb1) (to ask (someone) for (money, food etc): The old man was so poor that he had to beg in the street; He begged (me) for money.) prosjačiti2) (to ask (someone) desperately or earnestly: I beg you not to do it.) rotiti•- beggar2. verb(to make very poor: He was beggared by the collapse of his firm.) bankrotirati, obubožati- beg to differ* * *[beg]1.transitive verbprositi, rotiti; izprositi si;2.intransitive verbberačiti, moledovatiI beg your pardon, beg pardon — prosim, kaj ste rekli?to beg the question — smatrati zadevo za rešeno; izvijati seto beg leave to do s.th. — prositi za dovoljenje za nekajI beg to differ — oprostite, da se z vami ne strinjam -
2 alms
(money etc given to the poor.) miloščina* * *[a:mz]nounmiloščina, vbogajmeto ask for an alms — prositi vbogajme, beračiti -
3 panhandle
I [paenhændl]noundržaj ponveAmerican ozek pas ozemlja med dvema državama; American Panhandle State — vzdevek za zahodno VirginijoII [paenhændl]intransitive verb American slang beračiti, prosjačiti
См. также в других словарях:
beráčiti — im nedov. (á ȃ) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beráčenje — a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bernjáti — ám nedov. (á ȃ) star. prositi, pobirati miloščino; beračiti: bernjati po vaseh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iztégati — am in stégati am nedov. (ẹ̄) iztegovati: iztegati noge, roke / oreh iztega veje čez cesto / iztegali so vratove, da bi bolje videli ∙ nizko vsi samo iztegajo jezike nenaklonjeno govorijo, opravljajo; ekspr. potepuh je in ne zna drugega kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mórati — am nedov. (ọ̑) 1. z nedoločnikom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje a) zaradi določenih okoliščin: na starost je moral beračiti; morali so delati, če so hoteli živeti; krivec se mora zagovarjati pred sodiščem / delavec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stàr — stára o stil. ó prid., staréjši stil. stárji stil. stárši (ȁ á) 1. ki je v zadnjem obdobju življenja: star človek; žival je bila že stara; ni si mislil, da je star // ki je v poznem obdobju rasti: star radič je grenek; kosili so že staro travo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
