-
1 zadovoljiti se
vr pf be satisfied with; content oneself with, be/rest content with (ili to +inf)\ (s manje) make do with | zadovoljiti sei se onim što imaš be grateful for what you have; prov: count your blessings, be thankful for small mercies -
2 zadovoljiti
satisfy, gratify* * *• satisfy• satiable• gratify• content• appease -
3 zadovoljiti
• please• satisfy• satiable• content -
4 zadovoljiti
• content; grafity; gratify; satisfy -
5 zadovoljiti se
• content with; do with -
6 zadovoljiti
-
7 zadovoljiti nekoga
-
8 zadovoljiti uvjete
* * *• satisfy conditions• fulfil conditions• meet the conditions• meet conditions -
9 zadovoljiti zahtjeve
-
10 zadovoljiti potrebnu specifikaciju
• meet the required specificationСрпски-Енглески Технички речник > zadovoljiti potrebnu specifikaciju
-
11 zadovoljiti potrošača
• satisfy the load -
12 zadovoljiti (nekoga)
• please -
13 zadovoljiti fizičke potrebe
• appease -
14 zadovoljiti potrebnu specifikaciju
• meet the required specificationSerbian-English dictionary > zadovoljiti potrebnu specifikaciju
-
15 zadovoljiti potrošača
• satisfy the load -
16 zadovoljiti zahteve
• to meet requirements -
17 zadovoljiti želju
• fulfill -
18 ne zadovoljiti
• dissatisfy; fall short; short-fall -
19 zadovoljavati se
См. также в других словарях:
zadovòljiti — (koga, što, se) svrš. 〈prez. zadòvoljīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. zadòvoljen〉 1. {{001f}}(koga, što) a. {{001f}}učiniti koga zadovoljnim, učiniti kome po volji b. {{001f}}ispuniti očekivanja, uvjete, zahtjeve i sl. 2. {{001f}}(se) a.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zadovoljiti — zadovòljiti (se) svrš. <prez. zadòvoljīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. zadòvoljen> DEFINICIJA 1. (koga, što) a. učiniti koga zadovoljnim, učiniti kome po volji b. ispuniti očekivanja, uvjete, zahtjeve i sl. 2. (se) a. (Ø) učiniti si … Hrvatski jezični portal
zadovoljíti — ím dov., zadovóljil (ȋ í) 1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega narediti, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljiti potrebo po gibanju, spanju; zadovoljiti želje / zadovoljiti svoj okus narediti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izdivjáti se — ám se tudi zdivjáti se ám se dov. (á ȃ) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iznoréti se — ím se dov., iznôrel se (ẹ í) 1. z divjim, razposajenim tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: otroci so se iznoreli; pren., ekspr. vreme se je iznorelo 2. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadivjáti se — ám se dov. (á ȃ) ekspr. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: tu je dovolj prostora, da se bodo otroci lahko nadivjali // zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na veselici so se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nalízati se — tudi nalizáti se lížem se dov. (í á í) 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po lizanju česa, navadno sladkega: nalizati se medu, sladoleda 2. slabš. zadovoljiti svojo potrebo, željo po poljubljanju: ali se nista še nalizala / dolgo se nista mogli… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nanoréti se — ím se dov., nanôrel se (ẹ í) ekspr. 1. z divjim, razposajenim tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: čez počitnice so se otroci nanoreli in nakričali 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasmejáti se — sméjem se tudi ím se stil. sméjam se dov., nasméj se in nasmèj se nasméjte se stil. nasméjaj se nasmejájte se; nasmejál se stil. nasméjal se nasmejála se (á ẹ, í, ẹ) 1. nasmehniti se, zasmejati se: glasno, široko, trpko se nasmejati; prijazno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potešíti — ím tudi potéšiti im dov., potéši; potéšil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen: potešiti otroka / s svojo obljubo ga je potešila 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utešíti — ím tudi utéšiti im dov., utéši; utéšil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen: utešiti otroka / ta novica ga je utešila / ekspr. utešiti si vest 2. zadovoljiti svojo potrebo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika