védeti

См. также в других словарях:

• védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• vedėti — vedėti, vẽdi ( ėja NdŽ), ėjo tr. DŽ1, FrnW, vėdėti, vė̃di ( ėja NdŽ), ėjo NdŽ kiek vesti: Netoli vedėjai – kaip toli nudavei: užu šimto mylių, už žalių girių LTR(Aln). Pradeda vedėti, žada pamylėti NS1351. Tevedėjie tavo arklį nuo kelio J …   Dictionary of the Lithuanian Language

• poznáti — znám nedov. (á ȃ) 1. vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga: nihče ga ne pozna; ali me še poznaš; ni poznal ne očeta ne matere; pozna ga iz otroških let; pozna jo samo od dobre strani; poznati po glasu, hoji, imenu, resnicoljubnosti;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• Old Church Slavonic grammar — Old Church Slavonic is an inflectional language with moderately complex verbal and nominal systems. Contents 1 Phonology 1.1 Morphophonemic alternations 2 Morphology 2.1 Nouns …   Wikipedia

• gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• radovédnost — i ž (ẹ) lastnost, značilnost radovednega človeka: njena radovednost je zelo znana; zaradi njegove radovednosti ga nihče ne mara / ekspr. sama radovednost te je // želja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti: obšla, premagala… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• zanímati — am nedov. (ȋ) 1. vzbujati pri kom hotenje, željo a) vedeti, izvedeti kaj: novica ga ni zanimala; bolj ko so mu resnico prikrivali, bolj ga je zanimala / zanima me mnenje drugih o tem; zanima me, o čem sta se pogovarjala / kaj pa je hotel?… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• Wissen — 1. A Niada woas, wou n da Schuig druckt. (Steiermark.) – Firmenich, II, 765, 21. Ein jeder weiss, wo ihn der Schuh drückt. 2. Ach gott, wie gerne ich wissen wolt, wem ich auf erden vertrawen solt. Wenn einer zu mir spricht: Gott grüsse dich! so… …   Deutsches Sprichwörter-Lexikon

• Slovene verbs — In Slovene, the verbs are conjugated for 3 persons and 3 numbers. There are 4 tenses (present, past, pluperfect, and future), 3 moods (indicative, imperative, and conditional) and 2 voices (active and passive). Verbs also have 4 participles and 2 …   Wikipedia

• Passaddhi — is a Pali noun that has been translated as calmness, tranquillity, repose and serenity. [Rhys Davids Stede (1921 25), p. 447, [http://dsal.uchicago.edu/cgi bin/philologic/getobject.pl?c.2:1:2512.pali entry for Passaddhi (retrieved 9 Jul 2007).] ] …   Wikipedia

• Liste Swadesh Du Slovène — Liste Swadesh de 207 mots en français et en slovène. Sommaire 1 Présentation 2 Liste 3 Voir aussi 3.1 Bibliographie …   Wikipédia en Français