-
1 draw
[dro:] 1. past tense - drew; verb1) (to make a picture or pictures (of), usually with a pencil, crayons etc: During his stay in hospital he drew a great deal; Shall I draw a cow?) risati2) (to pull along, out or towards oneself: She drew the child towards her; He drew a gun suddenly and fired; All water had to be drawn from a well; The cart was drawn by a pony.) (po)vleči3) (to move (towards or away from someone or something): The car drew away from the kerb; Christmas is drawing closer.) oddaljevati se; približevati se4) (to play (a game) in which neither side wins: The match was drawn / We drew at 1-1.) neodločeno igrati5) (to obtain (money) from a fund, bank etc: to draw a pension / an allowance.) dvigniti6) (to open or close (curtains).) povleči7) (to attract: She was trying to draw my attention to something.) pritegniti2. noun1) (a drawn game: The match ended in a draw.) neodločena igra2) (an attraction: The acrobats' act should be a real draw.) privlačnost3) (the selecting of winning tickets in a raffle, lottery etc: a prize draw.) žrebanje4) (an act of drawing, especially a gun: He's quick on the draw.) potegljaj•- drawing- drawn
- drawback
- drawbridge
- drawing-pin
- drawstring
- draw a blank
- draw a conclusion from
- draw in
- draw the line
- draw/cast lots
- draw off
- draw on1
- draw on2
- draw out
- draw up
- long drawn out* * *I [drɔ:]1.transitive verbvleči, vlačiti, potegniti; pritegniti, nategniti, napeti, nategovati; dvigniti; raztegniti; privlačiti; izvabiti; populiti, izdreti; (na)risati, upodobiti, opisati, prikazati; zasnovati, načrtati; točiti, črpati, sesati; dobiti, dobivati; (s)pačiti; commerce izdati, trasirati (menico); preiskati (lovci grmovje); ( from) sklepati; vdihniti; (to, into) pregovoriti; ( from) odvrniti, odvračati (od česa); sport neodločeno igrati; marine gaziti;2.intransitive verbvleči (se); bližati se, prihajati; žrebati; dihati; ugrezniti, ugrezati, pogrezati se; skrčiti, krajšati se; sport neodločeno igratito draw a bead on s.o. — nameriti na koga puško ali samokresto draw blood — preliti kri, ranitito draw blank — ne zaslediti plena; figuratively razočarati seto draw the long bow — pretiravati, izmišljati sito draw breath — vdihniti, zajeti sapoto draw the curtain — potegniti zastor; figuratively zaključiti pogovor, narediti konecdraw it mild! — ne izmišljaj si, ne pretiravaj!to draw one's sword against s.o. — napasti kogato draw a veil over s.th. — prikriti, zastreti kajfiguratively to draw the teeth of — onesposobitito draw a conclusion from s.th. — sklepati iz česaII [drɔ:]nounvlečenje, potegljaj; žrebanje, žreb; slang privlačnost; commerce vrnitev uvozne carine; neodločna bitka ali igra; American spuščanje, globina -
2 inhale
[in'heil](to breathe in: He inhaled deeply; It is very unpleasant to have to inhale the smoke from other people's cigarettes.) vdihniti- inhaler* * *[inhéil]transitive verb & intransitive verbvdihniti, vdihavati, inhalirati -
3 sniff
[snif] 1. verb1) (to draw in air through the nose with a slight noise.) vdihavati skoz nos2) (to do this in an attempt to smell something: The dog sniffed me all over; He sniffed suddenly, wondering if he could smell smoke.) vohati2. noun(an act of sniffing.) glasno dihanje skoz nos* * *I [snif]noun(po)vohanje, (po)duhanje; hlipanje, smrkanje, jokanje, cmerjenje; glasno vdihavanje zraka (vonjave, dišave itd.) skozi nos, šum (zvok), ki nastaja pri tem; kratek dih; figuratively prezirljivo vihanje nosuII [snif]intransitive verbpovleči zrak, vdihavati skozi nosnice, smrkati; vohati, vohljati; povohati, poduhati (at kaj); figuratively prezirljivo vihati nos (at nad čem), namrdniti se (at ob čem); transitive verb smrkniti (često in, up) kaj; vohati (tudi figuratively), (p)ovohati, izvohatito sniff about — vohljati, vohunitito sniff in — vdihniti zrak (vonj, duh)to sniff up — vdihniti skozi nos (kak vonj, duh) -
4 breathe
[bri:ð]1) (to draw in and let out (air etc) from the lungs: He was unable to breathe because of the smoke; She breathed a sigh of relief.) dihati2) (to tell (a secret): Don't breathe a word of this to anyone.) šepetati•- breather* * *[bri:ð]1.intransitive verbdihati, vdihavati; živeti, biti; dišati; zastati; pihljati;2.transitive verbvdihniti, izdihniti; izhlapevati, oddajati (vonj); šepetati, blebetati, izustiti; utruditi; do sape pustiti (konja)to breathe one's last (breath) — izdihniti, umretito breathe freely — biti brez skrbi, pomirjen -
5 breathe in
intransitive verb vdihniti -
6 ensoul
[insóul]transitive verbvdihniti dušo -
7 fetch
[fe ]1) (to go and get (something or someone) and bring it: Fetch me some bread.) iti po kaj2) (to be sold for (a certain price): The picture fetched $100.) prinesti* * *I [feč]1.transitive verbiti po kaj, poslati koga po kaj; prinesti; puščati (kri); izpeljati (zaključke); dobiti, doseči; veljati; ( from) izvleči;2.intransitive verbprinašati (pes ustreljeno divjačino); obračati se; menjati se (veter); dospeti na ciljto fetch and carry — opravljati drobna nepomembna dela; prinašati ustreljeno divjačinoto fetch a blow — udariti, prisoliti udarecto fetch a scream — vzklikniti, kriknitiII [feč]nounročnost; zvito vprašanje; zvijačaIII [feč]nounpojava, strašilo; dvojnik -
8 imbibe
[imbáib]transitive verbvsrkati, vpiti (vlago); figuratively usvojiti si (ideje), prepojiti, vdihniti; colloquially srkati, piti; vulgar lokati -
9 inbreathe
[ínbrí:ð]transitive verbvdihniti, navdihniti -
10 inspire
1) (to encourage by filling with eg confidence, enthusiasm etc: The players were inspired by the loyalty of their supporters and played better football than ever before.) vzpodbujati2) (to be the origin or source of a poetic or artistic idea: An incident in his childhood inspired the poem.) navdihniti•* * *[inspáiə]transitive verbvdihniti, vdihavati (in, into v); inspirirati, navdihniti, navdušiti ( with s, z); zbuditi čut (in pri kom)to inspire confidence in s.o. — zbuditi zaupanje pri kom -
11 insufflate
[ínsəfleit, insʌfleit]transitive verbvpihniti, vdihniti, upihati (tudi medicine) -
12 vent
[vent] 1. noun(a hole to allow air, smoke etc to pass out or in: an air-vent.) odprtina, zračnik2. verb(to give expression or an outlet to (an emotion etc): He was angry with himself and vented his rage on his son by beating him violently.) sprostiti* * *I [vent]nounodprtina, luknja, izpuh, oddušnik; odvod, izliv; luknja za čep (pri sodu); cev dimnika, dimnik; zoology črevesna odprtina; music ventil; history strelna lina; razporek (v suknji ali obleki); vdihavanje zraka nad vodno površino (o vidri, bobru); figuratively izbruh, dušek, izliv, prosta pot; izražanjevolcanic vent — vulkanski kamin (dimnik, kanal)to give vent to one's anger — dati duška svoji jezi, ohladiti si jezoII [vent]transitive verbventilirati; odvajati, izpuščati (dim itd.) skozi odvodno odprtino; figuratively dati duška, dati zraka, dati prosto pot, sprostiti (razburjenje, čustva)to vent o.s. — dati si duška, olajšati se; intransitive verb priti na površino vode in vdihniti zrak (o vidri, bobru)III [vent]nouneconomy obsolete prodaja; trg, tržišče -
13 whiff
[wif](a sudden puff (of air, smoke, smell etc): a whiff of petrol; a whiff of cigar smoke.) vonj; puh* * *I [wif]1.nounpihljaj, pihanje, prepih; dih; sapica; (neprijeten) vonj, duh; figuratively malenkost; poteg dima (iz cigarete, pipe); izdihnjen dim (pri kajenju); cigareta, cigara; pisk; nautical lahek čoln na vesla, skifa whiff of grapeshot military kartečni izstrelek;2.intransitive verbpihati; dimiti, kaditi; transitive verb izvreči dim, kaditi (pipo); vdihniti, vsrkatiII [wif]1.nounzoologyvrsta morskega lista;2.intransitive verbloviti ribe z ročno vrvico
См. также в других словарях:
vdíhniti — em dov. (í ȋ) 1. zajeti zrak v pljuča pri dihanju: globoko, počasi vdihniti; vdihniti skozi nos, usta; vdihnil je in pridržal dih // zajeti kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihniti smrad, vonj / prižgal je cigareto in nekajkrat slastno vdihnil 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dahníti — in dáhniti em dov. (ȋ á) 1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja // preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
díhniti — em dov. (í ȋ) 1. zajeti zrak v pljuča in ga iz njih iztisniti: odrasel človek dihne približno petnajstkrat v minuti; na hitro dihniti; ekspr. še dihniti si ni upal, da ne bi kaj preslišal 2. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dihniti v šipo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izdahníti — in izdáhniti em dov. (ȋ á) 1. knjiž. iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju; izdihniti: vdihniti in izdahniti 2. preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno je izdahnil pozdrav ● evfem., redko izdahniti dušo umreti; prim. zdahniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izdíhniti — em dov. (í ȋ) 1. iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju: počasi izdihniti skozi usta; vdihniti in izdihniti 2. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: izdihniti toplo sapo ● evfem. kmalu po nesreči je izdihnil umrl; ekspr. komaj slišno je izdihnil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oddahníti se — in oddáhniti se em se in oddahníti si in oddáhniti si em si dov. (ȋ á) 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem (globoko) vdihniti ali izdihniti: oddahnil se je in nadaljeval svojo pripoved; izpil je kozarec vina, ne da bi se vmes … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oddihávati se — am se in oddihávati si am si nedov. (ȃ) 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem, večkrat (globoko) vdihniti ali izdihniti: skoraj po vsakem stavku se je oddihaval 2. umirjati dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: po vsaki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oddihováti se — újem se in oddihováti si újem si nedov. (á ȗ) 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem, večkrat (globoko) vdihniti ali izdihniti: govornik je jecljal in se oddihoval; pil je v dolgih požirkih in se zraven oddihoval / globoko se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preglobòk — ôka o prid. (ȍ ó) 1. preveč globok: jarek je preglobok; pregloboka jama / pregloboka voda / preglobok vrez 2. ekspr. zelo občuten, zelo doživet: globoka, pregloboka ljubezen, žalost preglobôko prisl.: pregloboko ljubiti; pregloboko vdihniti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premòr — ôra m (ȍ ó) 1. navadno krajša prekinitev opravljanja kake dejavnosti: premor med pospravljanjem je izkoristila za branje časopisa; v premoru si je prižgal cigareto; dolgi premori med pripovedovanjem; po mučnem premoru je nadaljeval predavanje // … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sápa — e ž (á) nav. ekspr. 1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika